dobivanje
"Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem"
Pozdravljeni! Dolgo že berem vaše članke in končno sem zbrala pogum, da tudi jaz prosim za kakšen koristen nasvet. In sicer je moja zgodba takšna ... Pred leti sem zaljubila v fanta. Bila je otroška oziroma najstniška ljubezen. V vsem mi je bil prvi, a šlo je le za dobivanje nekajkrat na teden. Nikoli nisva bila par, nikoli si nisva izpovedala ljubezni, a se poznava že od otroštva. Imela sva isto družbo, ki je vedela za najine afere, vseeno pa to ni bilo nikoli javno. Sedaj sva odrasla, jaz imam partnerja, s katerim sva si ustvarila življenje, a mi še vedno ne gre iz glave ta prvi. Ko je priložnost, se dobiva in že vse desetletje se pojavljajo isti vzorci pri najinih druženjih. Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem. Tako si želim, da bi si enkrat ustvarila nekaj z njim. Vedno je zavora med nama in nikoli se iskreno ne pogovoriva. Ne morem prek sebe in ne morem povedati, kaj že toliko let čutim do njega. Ne vem, kaj naj si mislim z moške strani. Ali tudi on čuti kaj do mene, glede na to, da se vedno vračava drug k drugemu. Prosim za nasvet, kaj naj naredim, da se ne bom vsak dan spraševala, ali bo kaj na tem. Kaj naj s sedanjim partnerjem, ki že sumi, da ni edini? Vem, da ni opravičila za varanje, ampak ta prvi je zame eden in edini in res ga imam neizmerno rada že vsa leta. Vztrajam v drugem odnosu, ker ne morem čakati nanj, dokler mi ne pove, pri čem sva. Hvala za pojasnilo!
Iz mlačnega je postal ekstra vroč, zdaj pa ...
Zdravo, Brane. Upam, da mi kmalu odgovoriš, ker sem zelo žalostna. Naredila sem (pod vplivom alkohola) veliko neumnost. V glavnem, po dolgem času sem šla s prijateljico ven in preveč spila. Vmes sem se dogovorila s fantom (s katerim se dobivava leto in pol bolj ali manj za seks), da se enkrat ponoči dobiva. Ampak jaz sem preveč spila, a ker sicer ne pijem, se me je prijelo in sploh dobro ne vem, kaj je bilo. Vmes sva si pisala sporočila. On je bil s prijateljem in imela sem občutek, da tudi prijatelj bere sporočila, zato sem ga rahlo "zabijala". Ne vem, zakaj bi sicer meni pisal, kako zelo jaz uživam z njim, kako me obvlada ... No, ker se mi je zdelo, da se hvali, in to konkretno, sem vedno bolj negirala in izpodbijala njegove trditve. V glavnem, več sem spila, bolj nesramna sem bila (zakaj pa se sploh hvali?!). Vmes sem mu povedala, kje sem, in je prišel po mene (ampak nisem hotela iti), dalje sem ga zabavala preko sporočil. Ne vem, kaj mi je bilo oziroma kaj mi je ven udarilo. Kakor koli, točno ne ve nihče, kaj vse sem pisala, razen on, ki noče povedat. Pravi pa, da je prepričan, da sem resno mislila ... In je zelo jezen name. Ne sprejme opravičila. Sem ga videla enkrat za par minut (po tem), bil je odsoten, živčen, sploh me ni gledal v oči. Prva dva dni je še nekaj malega komuniciral z mano preko telefona, sedaj pa nič od njega oziroma se je izgovoril na "družinske"težave. V glavnem, zelo mi je žal ... Res nisem tega resno mislila, ampak ne vem, zakaj se mi je zdelo, da še nekdo to bere in me je res razjezilo. Naj povem, da je on zelo "zaprt', kar se tiče spolnosti, komaj sedaj na koncu se je (deloma) sprostil ... Kot da ni prepričan v sebe in ves čas je potreboval potrditev. Glede na to, da sva zelo napredovala v spolnosti (iz mlačnega je postal ekstra vroč), mi je zelo žal. Na splošno mi je sploh žal in se sramujem svojega obnašanja. Kako se opravičiti moškemu, ko si kritiziral po dolgem in počez njegov seks in morda celo organ, in morda celo pred kakšnim prijateljem? Ali vsaj prikupit? Da sem pila mi ni olajševalna okoliščina, ker pravi, da pijani govorijo resnico. Jaz si najbolj želim nazaj, na vezo izpred mojih izpadov. Lp in hvala za kakršen koli predlog. Jezična
Ali afera lahko ostane skrivnost?
Pozdravljen! Da opišem svoj primer: v zvezi sem že 10 let in še v poznih 20. letih. V zvezi sem doživela vzpone in padce, predvsem padce. Dosti, zaradi fantovega karakterja, obnašanja. Skupaj sva začela tudi poslovno sodelovati. Zveza se je slabšala. Nato sem, potrebna ljubezni, lepe besede, spoznala moškega, ki je verjetno tako kot jaz, tudi on bil v slabi zvezi. Zadeva med nama je trajala kar nekaj časa, diskretno dobivanje. Zadeve so se nekako zasukale, s partnerjem sva končala z neko poslovno potjo in tako sem tudi na nek način izgubila stik s tem moškim. Sicer si je ta moški želel ohraniti stik, tudi sama sem si ga želela, vendar sem zaradi določenih okoliščin zadevo nekako zaključila. Predvsem tudi zato, ker sama nisem imela razčiščenih stvari doma in sem se tako trezno odločila v tej smeri. Dosti zadev imam za rešiti s partnerjem in še jih nekako rešujem. S partnerjem verjetno ne bova ostala skupaj, saj se je zgodilo ogromno slabega v tej zvezi. Sedaj pa me je strah, da bi partner zato izvedel. Čeprav je bil slab z menoj, do mene. Vseeno bi zaradi svojega egoizma verjetno naredil kaj slabega, če bi izvedel. Ali misliš, da lahko skrivnost ostane skrivnost? Za to vesta zgolj dve dobri prijateljici. Ljubimec je bil diskreten, ljubeč in ni "goflač". Čeprav ga verjetno boli srce. Tudi mene. Hvala za odgovor Brane in še enkrat čestitke za dobro rubriko in dobre odgovore.
Slovenec razkril: ženo 'zasačil' s sosedom!
Najprej te lepo pozdravljam. Ne bom dolgovezil. Včasih preberem tvoje odgovore in moram reči, da me resnično zanima tvoje mnenje v mojem primeru. S partnerko sva skupaj že 20 let. Še danes jo ljubim kot prvi dan, ko sva se spoznala. V cvetu mladosti sva začela dokaj slabo. Po nekaj mesecih veze, sva zaključila, ker si je našla drugega. Zelo na hitro. Na izletu. Ker mi zvestoba veliko pomeni (kot verjetno vsakemu), sem kljub bolečini in vsemu, kar sodi zraven, čez njo naredil križ. Za vedno. A, saj veš tisto o zarečenem kruhu ... Prijatelji, s katerimi smo se tisti čas družili, so vložili veliko truda, da bi naju združili, saj naj bi bilo njej res žal. Pa sem se ponovno zakuril in ji verjel, in ni mi žal, in od takrat sva skupaj 20 let. Ustvarila sva dom, imava prekrasne otroke, službe, prijatelje. Res idealno. Seveda, prevare nisem nikoli čisto pozabil. Seveda sem se pa že davno z njo pomiril. Zadnja leta se v prostem času, kar ga sploh je, družimo s parom iz soseske. Podobna frekvenca, isto stari otroci ... Ko smo skupaj, sem se do zdaj res počutil sproščeno. Pred časom pa sem slučajno pri čiščenju zabasanega računalnika našel zgodovino pisnih pogovorov med partnerko in tem "prijateljem". Slišala sta se skoraj vsak dan, največkrat v službi, včasih tudi popoldne, seveda, ko me ni bilo doma in zraven. V večini je res šlo za povsem klišejske vsebine. Kaj delaš, horoskop, morje, delo, izleti, občasno in proti koncu pa je bilo z obeh strani vedno več zelo nedvoumnih provokacij. Skratka, vse je šlo že čez meje zdravega odnosa. Doma sem partnerki, milo rečeno, povedal , da imam tega dovolj in da naj premisli, kako naju vidi naprej. Povedala je, da je šlo za popolnoma prijateljske debate in se ji v bistvu ni zdelo nič sporno. Šele ko sem malce primerjal, če bi se jaz pogovarjal s kako prijateljico v podobnem stilu je priznala, da ne bi bilo v redu. Ampak v bistvu mislim, da se ji še danes nič ne zdi sporno in da je to rekla zaradi miru pri hiši. Malo je bilo joka, opravičevanja, sedaj pa se o tem ne govori več. Ampak meni je konflikt še daleč od rešenega. "Prijatelju" nisem razlagal in težil. Enostavno se je odnos z njim ohladil. Če ga bo seveda zanimalo zakaj, mu bom povedal. Nekajkrat smo se še dobili, vendar ni več isto. Tipa prav težko gledam. Težava pa je, da je tudi moje zaupanje močno načeto. Vse je v redu in brez posebnosti, ko pa karkoli nanese na tega tipa in mojo partnerko, pa v meni zavre. Partnerki seveda ni vseeno za prijateljstvo in bi si še vedno želela skupnih stikov, a ob tem upošteva tudi mene, ker največkrat ob želji po obisku rečem, da jaz ne grem in potem ne greva. Prijateljici potem tvezi 1001 izgovor. Jaz sem pa tik pred tem, da me 'raz****' in vso zadevo obelodanim, pa naj bo, kar bo. Jaz sem načeloma prijateljstvo prekinil. To za mene seveda ni prijatelj. Partnerki je seveda malo nerodno, da bi prijateljstvo kar prekinila, in jo je strah, da bi zadeva prišla na beli dan in ... Meni gre pa na živce že, ko se pozdravita. Najraje bi vse skupaj odj****, pa naj se pogovarjajo in družijo. Seveda jo imam še vedno rad, ampak rad bi pa tudi mir v duši. Kaj misliš? Hvala, ker si si vzel čas.
Ujeta med dvema ljubimcema!
Lep pozdrav, Brane. Kako si kaj? No, da ti povem mojo situacijo. Stara sem 25 let in imam 2 ljubimca. S prvim sem že od mojega 20 leta, z njim vztrajam zaradi njegove strasti. Oba sva si na jasnem, da je to samo seks, seksi besede in nama gre res res odlično v postelji. Vse si lahko poveva, ve tudi za drugega in ga to ne moti. Če njega ne moti, potem tudi mene ne moti. Večkrat sem že želela prekiniti z njim, pa me je vedno znova prepričal v obratno. Vsi ti Facebook, sms, vroči pogovori me tako vzburjajo, da samo, ko pomislim nanj, postanem mokra. Da ne govorim o pravem seksu ... Uh:) No, potem je pa tukaj še drugi. Z njim vztrajam že leto in pol. Ne ve za nobenega drugega. V seksu se tudi odlično ujameva, ampak mu manjka malo več strasti. Seveda se potrudim, da se zares zares sprosti. Super fant je in vedno bolj mi je tudi osebnostno všeč. Slišiva oziroma dobivava se na 14 dni. To je zame absolutno premalo. Fant mi postaja vedno bolj všeč, saj se poleg v postelji tudi karakterno zelo ujameva, ampak pozornost mi nameni samo takrat, ko se njemu zahoče in ne takrat, ko meni paše. Na začetku najine avanture sem mu povedala, da če bo imel vmes resno zvezo, naj mi pove, ker v tem primeru bova prekinila. Malo kasneje sem izvedela, da je bil v zvezi kratek čas in seveda mi ni povedal. Od takrat je samo z mano. Tudi povedala sem mu že, da naj me ne kliče več, če misli, da se bova dobivala samo takrat, ko on želi. Res mi ni jasno, zakaj se mi še vedno upira. Večkrat si rečem, da bom pustila in začela znova z enim novim, ampak res res uživam z njima. Kaj ti misliš, Brane? Naj pustim vse skupaj ali vztrajam, dokler traja? Lep pozdrav, FP
Pustila ga je, zdaj pa bi ga nazaj
Pozdravljen, Brane! Imam veliko težavo, ki se vleče že več kot 3 leta. Stara sem 20 let in sem noro zaljubljena. V bistvu ne vidim več izhoda (vem, da se sliši noro, ampak sem res popolnoma zmedena), zato te prosim za pomoč. Redno sledim tvoji rubriki in sem navdušena nad tvojimi odgovori, zato srčno upam, da boš lahko pomagal tudi meni. Zgodba je zelo zapletena in dolga. Gre za mojo prvo ljubezen. Spoznala sem ga preko moje prijateljice in se v trenutku zaljubila. Večkrat smo šli skupaj ven, se zabavali in kmalu sva si izmenjala telefonski številki ter si začela dopisovati, kar se je stopnjevalo v klice in nato še v dobivanje na skrivaj. Zakaj na skrivaj? Zato, ker je bil to bivši fant od moje prijateljice, ki pa se je pozneje strinjala z najino zvezo in sama dala pobudo, da postaneva par, saj je ona spoznala drugega, s katerim sta sedaj v zvezi že 7 let. Ampak problem je v tem, da v resnici nikoli nisva postala pravi par, ker on ni resen oziroma še sam ne ve, kaj bi rad (piše drugim itd.). Star je 25 let. Ker se ni mogel odločiti, sem sama razmišljala o tem in se odločila, da je bolje, da grem svojo pot in to končam, saj drugače nisem nikoli vedela, pri čem sem, in sem samo trpela, čeprav ga imam najraje na svetu. Stvari sem mu objasnila in ga prosila, naj me pusti pri miru, da ga lahko pozabim, vendar je iz dneva v dan huje. Medtem je on začel hoditi z drugo. Ampak to ga ni ustavilo. Kljub temu mi je začel pisati in me klicati, še vedno me. Nekaj časa sem ga ignorirala, vendar na koncu vedno popustila, saj mi preveč pomeni. Vedno sva se skregala. Nato pa se mi je opravičeval in jokal po telefonu. Še vedno se želi dobiti z mano, čeprav ima punco. Sama ne vem, kaj naj naredim. Opazila sem, da ko grem ven, vedno spoznam veliko novih ljudi, predvsem moških, ki se mi kar sami 'ponujajo' in že zdavnaj bi lahko bila v resnem razmerju, če bi lahko to pozabila. Nisem samovšečna, ampak po resnici povedano bi bili nekateri zame pripravljeni narediti marsikaj in so pripravljeni vztrajati, počakati, se trudijo in mi izkazujejo ljubezen, vendar mene to sploh ne gane. V vsej tej množici vidim samo njega. Ugotovila sem, da bi zanj naredila vse. Čeprav vem, da ni resen, sem mu že marsikaj oprostila. In on se tega dobro zaveda. Ni mi pa vseeno, ker ima sedaj že drugo punco, ki je resno zaljubljena vanj in nočem biti njegova 'rezerva'. Videla se nisva že skoraj leto dni in sploh ne vem, kaj želi in pričakuje od mene. Potem se v meni poraja nešteto vprašanj: Kaj če bi poskusila in bi uspelo? Če ne bom, mi bo potem žal? Kako naj ga pozabim? Kaj naj naredim? Vse, kar si želim, je, da bi lahko bila srečna. Lep pozdrav. Obupana.
Srce ti lahko ukradejo tudi 'preko žice'
Pozdravljeni! Stara sem 16 let in sem se nekako zatreskala v dve leti starejšega fanta ... Prek spleta. Sama sem bila prej zelo skeptična do teh stvari in sem ves čas zatrjevala, da se pa »jaz že ne bom 'zatrapala' preko žice«, in ker se zarečenega kruha največ poje, sem se ga pošteno najedla tudi sama. Začelo se je s spletno klepetalnico, preko kamere. Takoj se mi je zdel zelo simpatičen in ves čas sem se smejala, pokazala sem mu lahko svoj pravi obraz. Potem sva si začela dopisovati preko elektronskih sporočil, sedaj pa že nekaj mesecev komunicirava tudi preko SMS sporočil. Glede na to, da so sporočila postala vse bolj redna, se mi vse zdi bolj resno, in ker se pogovarjava že od poletnih počitnic, se mi zdi, da bi me lahko povabil ven. Enkrat sem mu že namignila, resda bolj neopazno, ampak nočem preveč drezati vanj. Bojim se, da se bom preveč navezala, zato ne vem, kaj naj naredim. Pogovor je le na prijateljski ravni, ampak sama nočem nekega 'BFF' prijatelja, s katerim bi si dopisovala – zato imam prijateljice! Bojim se, da sem se že preveč navezala nanj, ampak vseeno je zdaj še čas, da naredim, kar je prav, dokler se ne zaljubim do ušes. Torej, kaj naj storim? Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem! Nika
Ko princ postane konj …
Živjo, Brane! Redno berem tvoje rubrike in vidim, da znaš res super svetovati. No, pa poskusi pomagati še meni, ker sama ne vem več, kaj naj storim. Stara sem 25 let. Imam leto starejšega fanta, s katerim sva v zvezi že 3 leta in skupaj tudi živiva. Vse lepo in prav. Odlično se razumeva, seks je super, vsak dan mi pove, kako me ima rad, razvaja me, enkrat na teden greva v kakšne toplice in podobno. Deluje kot princ na belem konju, samo da je zadnje čase zame bolj konj kot pa princ. Enkrat se je že zgodilo, da sem na njegovem mobilnem telefonu našla sporočila, ko si jih je pošiljal z bivšo (v smislu, kako jo pogreša in podobno). Od takrat naprej ga neprestano preverjam (mobilni telefon, Facebook). Potem sem opazila, da se ne pogovarja samo z eno bivšo, ampak kar z vsemi ljubeznimi iz preteklosti. Zelo ga zanima, kakšno mnenje so imele nekoč in kaj o njem mislijo danes, če ga kaj pogrešajo in podobno. Omenila sem mu, da me to zelo moti, saj v pogovorih z njimi omenja tudi najine prepire in moje ljubosumje. Vem, da sem ljuboumna, priznam. Ampak želim si, da bi si nehal 'filat ego' na takšen način. Od takrat, ko sem mu povedala, da sem videla sporočila, vsa dopisovanja redno briše, prav tako tudi sporočila na Facebooku. Sedaj imam v glavi še hujši scenarij. Brane, ali delam preveliko paniko? Je vsa njegova ljubeznivost do mene krinka, da se lahko dobiva z bivšimi, ko me ni doma? Hvala za odgovor! Jagoda
Zaljubljena v popolnega 'kretena'!
Živjo, Brane! Zaljubila sem se ... a na žalost v popolnega kretena. Vedno sem si govorila, da v njega se pa res nikoli ne bom. Ko sva sama, je do mene prijazen, pravi 'gentleman', ljubek in nežen, v družbi pa se popolnoma spremeni. Nikoli mi ni bil všeč, saj ga predobro poznam, že skoraj vse življenje. Potem pa sva se ga poleti skupaj napila in preživela noro noč z dvema urama noro dobrega seksa. Čeprav je 'bad guy' in ima za sabo ogromno 'ženske kilometrine', pa se je zgodilo enkrat, dvakrat, trikrat ... In ni mi žal! Sploh zato, ker z menoj med seksom nikoli ni ravnal kot s kosom mesa, temveč kot z žensko. Nato me je začel lepo gledati, me poljubljal (čeprav tega ne mara), me večkrat ogovarjal in se z mano pogovarjal tudi v družbi. In tako sem se zaljubila v njegove božanske modre oči. Žalostna sem, ker iz tega nikoli ne bo nič več in ker piše tudi mojim prijateljicam, ki ne vedno za moje dobivanje z njim. Ali lahko ženska spremeni popolnega 'jebača' v moškega s čustvi? Ne vem, kaj naj naredim. Čisto sem zmedena. Prosim, pomagaj mi. Evelyn
Kdaj prijatelj postane fant?
Mene zanima, kaj v bistvu misli moški, ko reče svojemu prijatelju, da se "dobiva z eno punco", in točno razloži, s katero. Prav to je rekel moj prijatelj njegovemu prijatelju (moj znanec), potem ko sva šla na kavo dvakrat, dvakrat se kopat na morje (en dan), in sva se imela krasno, je bilo prijateljsko vzdušje, vsaj jaz sem tako dojemala, brez dotikov. Šele po enem mesecu je naredil korak naprej. Desiree