društvo sos telefon

Dan žena - to je pravi pomen tega praznika
Bliža se osmi marec, dan, ki nas opominja, da pravice, ki jih ženske imamo danes, niso samoumevne in tudi ne podarjene, ampak izborjene s strani številnih pogumnih in bojevitih žensk, ki niso pristale na samoumevnost podrejenosti, ki je bila ženskam v zgodovini vsiljena. To je dan, ko sicer obeležujemo doseženo, a hkrati je tudi dan, ki nas opominja, da moramo še naprej vztrajno delovati za ohranjanje in širjenje teh pravic. A je to tudi dan, ko se sprašujemo: koliko spomina nam je še ostalo o pravem pomenu tega praznika?

Glas žrtev nasilja: zgodbe, ki jih ne smemo preslišati
Marija je več kot polovico svojega življenja preživela v nasilnem zakonu. Kljub fizičnim napadom in grožnjam, ki so jo spremljale večino zakonskega življenja, je s pomočjo pravih ljudi na pravem mestu našla moč, da po šestih desetletjih poišče pomoč. Danes se končno počuti varno.

Maja Plaz: "Nasilje ima veliko obrazov. A vedno obstaja izhod"
"Kljub tragičnim zgodbam obstaja veliko dobrih izhodov iz nasilja. Takrat ženske in otroci zaživijo mirneje, varneje in bolj zadovoljno. Dobijo priložnost, da razvijajo svoje potenciale ter izkušnjo, da obstajajo ljudje, ki jim lahko pomagajo. Najpomembneje pa je, da v sebi odkrijejo vire moči, ki jih imajo ogromno – le spodbuditi jih je treba, da začnejo delovati," poudarja predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.

Hiša ljubezni je dvignila veliko prahu
Nova VOYO serija Hiša ljubezni je dvignila veliko prahu. Slovenci se pač nismo vajeni pogovarjati o spolnosti, fetiših, fantazijah in ostalih rečeh. A bi se morali. Ekipa VOYO se je odločila, da temu naredi konec. Tabuji so zato, da se jih podira, in zakaj to ne bi naredil VOYO, ki je znan kot pionir sprememb. Prav zato VOYO predstavlja dodatek k Hiši ljubezni – serijo spletnih videov, kjer bomo izvedeli vse, česar nismo upali vprašati.

Ste že kdaj doživele katero od naslednjih oblik nasilja?
Na spletni strani 24ur.com smo pred kratkim objavili anketo z vprašanjem 'Ali ste že kdaj doživeli katero od naslednjih oblik nasilja?', odgovori pa so nas močno presenetili in pretresli. Izvedbe ankete smo se sicer lotili v okviru projekta Varna in Zadovoljna, s pomočjo katerega želimo opolnomočiti ženske in jim dati tisto samozavest, ki si jo tudi zaslužijo!

Ko pozitivnost postane način za prikrivanje vsega kar se dogaja v nas
Nedvomno ima pozitivna naravnanost v življenju veliko moč, saj se z njeno pomočjo lažje soočamo z vsakodnevnimi izzivi, smo zadovoljnejši, lažje obvladujemo stres in imamo boljše medosebne odnose. A tako kot pri vsaki stvari lahko tudi v tem primeru skrenemo s poti in postanemo obsedeni s prekomernim izpostavljanjem sreče, pozitivizma, deljenjem navdihujočih misli in manter: Vse je super! Srečna sem! Samo pozitivne vibracije, prosim! Znajdemo se v mehurčku navidezne pozitivnosti, ki nas na umetno ustvarjen način drži v stanju lažnega dobrega počutja, kar ima pogosto tudi negativne učinke. Gledati svet le skozi rožnata očala ima lahko precej škodljive posledice tako za duševno zdravje kot tudi za odnose in funkcioniranje v življenju nasploh.

Občutki osamljenosti in anksioznosti so decembra pogosti
"December je čas pričakovanja vsega lepega in dobrega. Po navadi želimo v takšnih časih doživeti čim več teh občutkov in prav je, da se o tem tudi govori. Se pa strinjam, da ne smemo pozabiti na težke stvari in ljudi v kakršni koli stiski, saj prikrivanje nikoli ne pomeni nič dobrega," meni psihoterapevtka Brigita Chuuya, ki poudarja, da bodo zaradi trenutne situacije po svetu in pri nas prazniki letos za marsikoga še težji.

Klofutanje, brcanje, žganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Udarci, metanje predmetov. Zvijanje rok, polivanje s tekočino, prisilno striženje las. Zaklepanje v stanovanje ali v sobo. Odrekanje hrane ali siljenje z njo. Nevarna vožnja z avtom, ko skuša nasilnež prestrašiti žrtev. Napadi z orožjem ... Nasilje, ki ga doživljajo ženske. Tudi v Sloveniji.

Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.

Obupana bralka: 'Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab.'
Pozdravljeni, z možem sva skupaj od poletja 2008. Po enem letu se nama je rodil že prvi sin in nato v dveh letih in pol še dva. Ko sem ga spoznala, sem si rekla, on me ima pa resnično rad. Nikoli ne bo imel druge. Ko je bil najmlajši sin star deset mesecev, mi je neka višja sila v roke porinila njegov telefon. Prebrala sem nekaj, česar si nobena ne želi. V stiku je bil z žensko, zaradi katere je pred leti delal samomor in bil tudi hospitaliziran. Živeli smo v hiši njegovih staršev. Tam sva si uredila stanovanje. Takrat sem z otroki odšla v še nedokončano hišo, ki sva jo gradila. Seveda je prišel za nami. Živeli smo naprej, kot da se ni nič zgodilo ali dogajalo, vse do danes. Vendar sem se v vsem tem času začela prebujati in zbujati. Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab. Vedno ima prav, drugih mnenj ni. Jaz sem že pet let doma, brez službe in dohodkov, ker je bilo po njegovem tako bolje ... Trenutno sva v ločitvenem postopku. Iz hiše se noče izseliti, čeprav ni imel tu nikoli stalnega prebivališča. V službi ima naziv direktorja, podpisuje se z izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist, vendar ima opravljeno organizacijo v Kranju, vsi ljudje ga imajo radi ... Starejši sin od njega sliši le to, da mu trebuh raste, srednji je športno nadarjen, se ga boji. Začel se je zapirati v sobo in cele dneve igra igrice. Mlajši sin mu nagaja in ga tepe. Mož tudi v koronskih časih hodi domov pozno, pijan, agresiven, je povsem brez empatije. Izgovarja se na službo. Le kaj bi še radi, saj imamo vse! Od njega sem si vzela le toliko, da imam tri psihično in fizično uničene sinove. Spolnih odnosov ali ljubljenja ni bilo nikoli. Vendar je bil idealen mož. Jaz se postavljam na noge, imam pomoč. Vendar s tem samo poslabšujem odnos v družini. Iščem tudi službo. Z otroki se veliko pogovarjam in ukvarjam, vendar so do mene tudi nespoštljivi. Imam že mnoge čine ... Zavedajo se, da ne ukrenem tistega, kar bi morala, tistega, kar je moje poslanstvo, in sicer, da jih kot mamica zaščitim. Ne najdem izhoda, nimam moči. Pa tako enostavno se sliši! To nisem jaz. Sploh se ne prepoznam. Mogoče je bila to le izpoved. Vesela pa bom vašega odgovora, da dobim še dodatno moč, ki jo potrebujem za pobeg iz razmerja. Iz srca hvala! M.