luzerji
Izpoved bralca: en mesec pred poroko sanja o ženski izpred 15 let
Dragi Brane, star sem 32 let, velik karierist in ciljno usmerjen perfekcionist. Trenutno sem zaročen, poročil se bom čez natanko en mesec. V mladosti so mi govorili, naj se ne obremenjujem s svojo prihodnostjo, kajti sekirati se je tako učinkovito, kot da bi igral tenis z loparjem za muhe. Pa vendar so se tiste prave težave v mojem življenju začele pojavljati takrat, ko sem čez ramo gledal nazaj na svojo preteklost in na vse tisto, kar je v njej ostalo kot neizpolnjeni cilj. Prvič sem jo zagledal pred 15 leti. Ona je razlog, da verjamem v ljubezen na prvi pogled. Bila je vse tisto, kar si lahko človek v ženski želi. Ženske so hotele biti ona, moški so naredili vse, da bi bili z njo. »Prom queen«, kot bi rekli pri vas. Dolgi črni lasje, popolna ženstvena postava in avra, ki daje vsem okoli nje vedeti, da se v svoji koži počuti odlično. Njene oči bi lahko prekosile največje težave tega sveta do mere, ko sem si tisti prvikrat rekel: »Ta bo moja«. Od takrat naprej se mi je čas ustavil vsakič, ko sem jo zagledal. Četudi samo za sekundo ali dve. Dekle, ki sem jo v zgornjem odstavku opisal, ni moja zaročenka. Je tisto dekle iz preteklosti, s katero sem primerjal vsa dekleta do sedaj. Verjetno se sprašuješ, zakaj neki nisem nikoli pristopil do nje. Verjetno se nisem nikoli počutil dovolj dorasel zanjo ali pa enostavno nisem hotel zavoziti svoje priložnosti. Z njo danes nimam nikakršnih stikov in odkar sem jo nazadnje videl, so minila že vsaj 3 leta. Danes je v meni ostala samo še neke vrste iluzija. Tisto dekle, ki jo Oto Pestner opeva v skladbi »Trideset let«. Dejstvo, da se bom kmalu poročil, me po eni strani veseli, ker svoje dekle ljubim, po drugi strani bo pa moj tako rekoč najlepši dan v življenju tudi dan, ko se bom dokončno odrekel svojim mladostniškim sanjam. Brane, prosim za nasvet.
'Zakaj najdem le brezvezne in neiskrene moške v Mariboru?'
Pozdravljen, Brane! Zanima me, zakaj s svojim dobrim srcem, iskrenostjo in poštenostjo najdem samo res pokvarjene, brezvezne in neiskrene moške v Mariboru? Ko že mislim, da sva se ujela, prileti z njegove strani ignoranca, sploh pove ne, kaj je narobe, zakaj se tako obnaša ... Verjela sem, da bom s svojim dobrim srcem spoznala nekoga, ki mi bo podoben, naletim pa na same kreten, ki nimajo duše. Zakaj je temu tako??? Kako naj med milijonom pokvarjencev najdem zase prijetnega fanta, ki bo zame skrbel od prvega dne, kot tudi jaz zanj. Sem zelo dober človek in če mi je kdo res všeč, se nikoli ne pretvarjam. Se moški ustrašijo iskrenosti in dobrote? Jaz se za to pokvarjeno družbo ne mislim spreminjat. Bom pač sama, ker manipulirala ne bom nikoli z nobenim. Tudi igric se mi ne ljubi igrat, prepuščam to družbi, v kateri je tega ze preveč. Hvala za nasvet in lep pozdrav.
Po treh 'luzerjih' zrela za psihiatra
Brane, že dolgo prebiram tvoje članke in ker sem zrela za psihiatra, se prej obrnem še nate, saj se mi tvoji nasveti zdijo zelo modri. Težave imam sicer že tretjič ... Prvi fant je zabredel v droge in me okradel, drugi me je varal, tretji, ob katerem sem bila vsaj nekaj časa srečna, pa mi je obljubljal vse živo, a se je izkazal za goljufa. Ogoljufal je tudi mene in zaradi njega sem izgubila vse. Povej, kako naj se držim pokonci in kako naj prebrodim težave, saj sem tik pred živčnim zlomom, ki si ga pa ne morem dovoliti zaradi sina. Pomagaj! Mamica32
Strast med nama je ugasnila
Živijo. Že dalj časa me muči nekaj 'vprašanj', pravzaprav bi se lahko reklo, da bi mi kakšen nasvet zelo koristil ... No, če začnem s tem, da sem stara 18 let, s fantom sva par eno leto (star je 21). Vse je bilo super, včasih sem prespala pri njem, on pri meni. Ker sva se videvala samo ob koncih tedna, so med tednom, ko ga ni bilo zraven, SMS-sporočila in klici kar deževali. Vsak dan se je spomnil name in da ne bo pomote, tudi jaz nanj. In najini pogovori, če bi jih kdo prebral, bi najverjetneje potočil kakšno solzo smeha ali pa morda dve. Ker so bili pogovori tako zelo duhoviti in kar izžarevali so strast, kot da bo vsak čas planil name kar prek telefona. Vendar to se je po letu dni ohladilo. Pa saj razumem, začetna zaljubljenost postane ljubezen … tralala ... Vendar mi ni vseeno. Sama sebe že sprašujem, ali sem morda jaz kriva. Ali sem premalo komunikativna z njim? Kaj pa vem, glede seksa pa je tako, da sva sprva hotela počakati, da bi bila na tabletkah. Zato sva se samo igrala, potem sva uporabila kondom. Ali se vam to zdi dovolj varna zaščita? To pa je bilo moje drugo vprašanje. Hvala lepa za odgovor. Vaše odgovore zelo rada prebiram, ker so izredno zanimivi. Frontline
Je mogoče nekoga ljubiti in ga nenehno žaliti?
Živjo, Brane! Pred 15 leti sem imela fanta, v katerega sem bila noro zaljubljena, skupaj sva bila nekaj let, nato pa sva se razšla in še občasno dobivala, ker sva se imela še vedno rada. Razlog za razhod je bilo njegovo nesramno obnašanje, saj me je neprestano žalil in poniževal, česar nikakor nisem mogla več prenašati. Po razhodu je imel veliko žensk, vse pa so bile na las podobne meni (po videzu sodeč). Ko sva hodila, je bil fant dokaj bogat, saj je izhajal iz take družine, jaz pa sem bila iz povsem povprečne družine in sem študirala. S tem fantom nisva ohranila stikov, saj jaz tega nisem želela in sem začela zvezo z drugim moškim. Po vseh teh letih sem doštudirala, moja družina je obogatela, on pa je ostal brez denarja, življenje se mu je zrušilo kot hišica iz kart, skregal se je z vsemi, na koncu ga je zapustila še njegova ženska. Po vsem tem je prijokal nazaj k meni z željo po obnovitvi zveze, jaz pa sem ga prijazno zavrnila, saj sem že dolgo zaljubljena v drugega. Mi pa ni jasno, zakaj me hoče nazaj – je res še vedno zaljubljen vame – po toliko letih – ali je to sploh možno ali ga mika denar? Je možno nekoga imeti rad in ga hkrati nenehno žaliti? Jaz tega ne razumem. Kaj misliš ti, Brane? Aria
Pravi, da do mene ničesar ne čuti, a vseeno seksa z mano
Imam eno vprašanje in kadar koli kogar koli vprašam, zakaj je temu tako, nihče ne pozna odgovora ... Torej, s fantom sva bila tri leta v resni zvezi, ker je on imel po dveh letih probleme sam s sabo, se ni mogel najti, sva se oddaljila in jaz sem se zapletla z drugim, toda ni bilo nič resnega. Prišlo je le do poljubljanja. Ko se je torej moj fant odločil, kaj bi rad, sem mu priznala, kaj je bilo, in ker tega ni mogel preboleti, sva se razšla. Vse lepo in prav, toda med nama nikakor ni pravega konca ... Se dobivava, kličeva, piševa ... Skratka vse, kot da bi bila par, toda on trdi, da do mene ne čuti ničesar. A ko je izvedel, da sem imela enega novega (le kratek čas), mi je takoj pisal, in zakaj in kako to ... TOREJ! Zakaj mi piše, kliče, želi seksa z menoj, če do mene ''ne'' čuti ničesar? Ali je vse to le v moji glavi, da on nekaj čuti, ali pač je resnično le občasna zabava? Toda zakaj lubosumje? Pozdrav, LJ
Poletje je in seks je lahek
Življenje brez ljubezni je kot leto brez poletja, pravi stari švedski pregovor. Lepa misel. A bodimo bolj praktični. Zato čisto nova misel: poletje brez veliko seksa ni pravo poletje. Dolgo. Vroče. Poletje. Besede, ki šele zapisane ali izrečene skupaj zvenijo seksi: dolgo vroče poletje. Obožujem poletje, ker obožujem vroče sončne dni, ki me napolnijo z novo energijo in optimizmom. In ker so pripadnice lepšega spola veliko manj oblečene in kažejo veliko več gole kože. Obožujem lahke kratke prosojne poletne ženske obleke. Ker postanejo ženske oblike bolj vidne in obline bolj mobilne (tresoče, zibajoče, nihajoče, poskakujoče …).