neja rems arzenšek
Vsi odnosi v našem življenju so naše ogledalo
Carl Jung, Freudov učenec, je dejal, da nas lahko vse, kar nas moti pri drugih, vodi do boljšega razumevanja nas samih. Resnica je, da je svet naše ogledalo, in ne obratno. Prej ko se sprijaznimo s tem zelo očitnim in enostavnim dejstvom, lažje in lahkotnejše postane to prelepo življenje, ki nam je dano.
Kaj in kdo smo brez odnosov?
Prešinilo me je, da preveč zahtevamo od življenja. Od drugih, predvsem pa sami od sebe. V glavi se mi pletejo zdaj že blede slike idealov, ki pa so še vedno dovolj žive, dovolj otipljive in vsaj za ta bežen trenutek resnične. Človek je načeloma dovolj pameten, da se zaveda dejstev, ne pa dovolj razgledan, da bi jih znal uporabiti.
V vesolju ni pomembnejšega zakona, kot je zakon privlačnosti
Predstavljajte si dve osebi, ki se znajdeta v dolgi, dolgi vrsti sredi trgovskega centra. Prva oseba si sama pri sebi govori, da ne prenese gneče, ne prenaša teh ljudi, smrdi ji gospod, ki stoji za njo, ženska pred njo jo čudno gleda, na živce ji gre počasna prodajalka, mudi se ji, a bog ve, kdaj bo doma. Druga oseba sama pri sebi ostane ravnodušna in si preprosto reče, da jo je ta gneča morda ustavila z določenim razlogom.
Zakaj je sreča vedno le korak stran?
Kar nekaj prelomnih trenutkov obstaja, za katere lahko rečemo, da 'za vedno' spremenijo naše življenje. Stresne dejavnike ob takšnih trenutkih potiskamo na stran, ker kdo pa smo mi, da lahko družbi rečemo, da morda ne čutimo tega, kar čutijo vsi? Naj gre za novopečeno mater, ki ne začuti takoj občutkov ljubezni, ko zagleda svojega novorojenega otroka, študenta, ki ne čuti olajšanja, ko dobi v roke diplomo, ali pa gospoda, ki ugotovi, da ga žena ne more narediti srečnega.
Česa se moramo zares bati pri koronavirusu?
Individualizem je na splošno izraz, s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine. Je neposredno nasprotje kolektivizmu. Konec navedka iz wikipedije.
Zakaj nas je strah življenja?
Ljudje pred nami so dosegali skrajne, nemogoče in za svoj čas, skoraj iluzorne stvari. Iznašli in vpeljali so reči, brez katerih si danes ne predstavljamo življenja in so praktično postale del zdrave kmečke pameti. Vsi poznamo Newtonov gravitacijski zakon, Darwinov evolucijski nauk in, če se dotaknem še svojega področja, Freudovo legendarno ledeno goro in prvo poimenovanje zavednega in nezavednega ter osebnostnih struktur ida, ega in superega. Verjamem, da v kopico pomembnih ljudi v ta sklop spadajo še Sokrat, Platon, Kant, Kopernik, Curie, Mendelejev, Einstein in vseh ostalih tisoč, ki morda ta trenutek niso prišli na svoj račun. Vsi veliki znanstveniki, filozofi, fiziki, psihologi, umetniki. Tisti, ki jih je sama zgodovina postavila na piedestal velikih imen. Ljudje, ki so družbi dali veliko več, kot pa ona njim, brez pomisleka, kaj je preveč in kaj premalo.