poniževanje
Načini, na katere vas bo narcis skušal nadzorovati
Za osebe z narcistično osebnostno motnjo je značilna močna potreba po nadzoru, to pa počnejo na najbolj nenavadne načine. V kolikor ste se zapletle v odnos z narcisom, je dobro, da se o njih poučite, le na ta način se boste lahko uspešno izognile pekoči čustveni bolečini.
Kako končati dolgoletno zvezo
Končati partnersko zvezo, v katero smo dolgo vlagali, nikoli ni enostavno, četudi je na drugi strani tega mučnega procesa olajšanje. To, kar bežne in kratkotrajne zveze loči od dolgotrajnih, je, da je v daljših odnosih več naložbe v gradnjo intimnosti, življenja se prepletejo, tudi povezanost je mnogo globlja, kar pogosto oteži razplet. A vztrajati v odnosu za vsako ceno in le zato, ker smo vanj vložili že toliko časa, energije in sebe, je nesmiselno. Na eni točki se je enostavno treba odločiti in odnos zapustiti, čeprav v nobenem primeru ni lahko. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj ključnih vodil, kako preiti skozi to težko obdobje bolj odločno, pogumno in z manj čustvenimi ranami.
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Udarci, metanje predmetov. Zvijanje rok, polivanje s tekočino, prisilno striženje las. Zaklepanje v stanovanje ali v sobo. Odrekanje hrane ali siljenje z njo. Nevarna vožnja z avtom, ko skuša nasilnež prestrašiti žrtev. Napadi z orožjem ... Nasilje, ki ga doživljajo ženske. Tudi v Sloveniji.
Ne dovolite partnerju, da je nespoštljiv do vas
Občutek, da nekaj ni v redu, se ne pojavi brez pomena, a vseeno ga raje utišamo, kot da bi sprejeli preprosto resnico, da nas partner ne ljubi, ampak ima rad le samega sebe. Zlorabe, poniževanje, ali drugo neprimerno vedenje ni nekaj, kar bi morali sprejeti, ampak bi bilo bolje, da čim prej odidemo in to daleč stran od »samomora« v ljubezni do sebe.
5 najpogostejših razlogov za ločitev
Odnosi nas lahko osrečijo in izpopolnijo ali pa privedejo do brezna najtežjih čustvenih bolečin. Ko te postanejo povsem neobvladljive in partnerja ne vidita več skupne prihodnosti, pride do ločitve. Razpad odnosa oziroma zakona predstavlja eno od čustveno najbolj napornih življenjskih preizkušenj, ki prekine ustaljen življenjski tok in zahteva njegovo preoblikovanje.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Nadzor, manipulacija, teror. Si res to zaslužim?
Psihično nasilje v partnerskem odnosu je v današnjem času ena od najpogostejših oblik nasilja, pa vendarle je problematika pogostokrat spregledana, opravičena ali zanikana. Želja po ohranitvi odnosa, zatiskanje oči in zatajevanje svojih potreb so velikokrat močnejši od tega, da bi se psihičnemu nasilju odločno uprli in odnos zaključili.
Slovenka iskreno: Postala sem ena tistih oseb, ki jih od nekdaj preziram
Pozdravljeni. Postala sem ena tistih oseb, ki jih od nekdaj preziram. Včasih sem jim pametovala, zdaj pa ... Stara sem dobrih 40, poročena skoraj 20 let. Mož je iste starosti. Imava dva otroka, eden je praktično odrasel, drugi osnovnošolec. Z možem sva se spoznala v gimnaziji, skupaj sva 25 let, z vzponi in padci. Vedno je bilo razburkano, zadnjih nekaj let pa je res težko. Pogosto se kregava, za vsako malenkost. Name kriči, kot da sem otrok, tako da me je že sram pred otroki. Vse naredim narobe, če je bilo včeraj nekaj prav, danes to ni več v redu. Kot da samo išče napake. Počutim se ponižano, razočarano in poteptano. Nikoli nimam prav ali pa mogoče imam, pa trenutek ni pravi. Vse mu je samoumevno – da grem v službo, poskrbim za otroka, hišo ... Pravi, da za to si lahko plača tudi gospodinjo. Da nisem proaktivna. Da nisem dovolj ambiciozna. Da nič posebnega ne počnem. Zgodi se, da mu povem, kar si mislim. Ampak me ne sliši, samo svoje tuli kar naprej. Potem kuha mulo – lahko tudi več dni ali tednov. Pogreva stvari iz preteklosti, ali bo po njegovo ali bo štala. To je počel tudi s starejšim sinom, s katerim pa že pol leta ni govoril. Kaj naj storim, pogovor žal ne zaleže ...
'Zakaj najdem le brezvezne in neiskrene moške v Mariboru?'
Pozdravljen, Brane! Zanima me, zakaj s svojim dobrim srcem, iskrenostjo in poštenostjo najdem samo res pokvarjene, brezvezne in neiskrene moške v Mariboru? Ko že mislim, da sva se ujela, prileti z njegove strani ignoranca, sploh pove ne, kaj je narobe, zakaj se tako obnaša ... Verjela sem, da bom s svojim dobrim srcem spoznala nekoga, ki mi bo podoben, naletim pa na same kreten, ki nimajo duše. Zakaj je temu tako??? Kako naj med milijonom pokvarjencev najdem zase prijetnega fanta, ki bo zame skrbel od prvega dne, kot tudi jaz zanj. Sem zelo dober človek in če mi je kdo res všeč, se nikoli ne pretvarjam. Se moški ustrašijo iskrenosti in dobrote? Jaz se za to pokvarjeno družbo ne mislim spreminjat. Bom pač sama, ker manipulirala ne bom nikoli z nobenim. Tudi igric se mi ne ljubi igrat, prepuščam to družbi, v kateri je tega ze preveč. Hvala za nasvet in lep pozdrav.
Šokanten posnetek, ki si ga je ogledalo 43 milijonov ljudi!
Mia Hujić je eno leto vsak dan posnela svojo fotografijo, vse pa na koncu združila v video z naslovom 'Ena fotografija na dan, v najhujšem letu mojega življenja'. Njen sprva nasmejan obraz postaja vse bolj zamišljen, na nekaterih posnetkih so vidne modrice in podplutbe, očitno je, da je ženska žrtev nasilja in prosi za pomoč. Njene zadnje besede so bile: »Pomagajte mi, ne vem, ali bom dočakala naslednji dan.«
Hoteli so ji vzeti hčerko, a se je borila
Brane, živijo! Pisem ti prvič. S partnerjem živiva skupaj že skoraj 22 let, seveda pri njegovih, le da imava svoje gosodinjstvo. Imava dve hčerki, ena bo dopolnila 20, druga pa 15 let. Težave so se začele prebližno po rojstvu druge hčerke. Partner namreč vsak dan pije, a ni nasilen. Kadar sem odsotna, mi skuha in pospravi ter pravi, da me ima zelo rad, a tega ne pokaže. Ne zna. Trudim se za oba, a zaman, ker nimam več moči. Vem, da sta v zakonu vedno kriva oba, eden malo bolj kot drugi, in da pridejo težave. V tej hiši me že od prvega dne niso marali. Hoteli so mi vzeti hčer, ker sem pač nižjega razreda, a sem se borila in bila potrpežljiva. Kakor koli sem se obrnila, ni bilo prav. Moj pa tudi vse naredi tako, kot oni rečejo, in se ne zna postavit na svoje noge in upreti. Prvo so oni, nato mi. Da ne govorim o spolnosti. Vedno poskrbi zase. 2–5 minut in mu pride in je to to. Sedaj že nisva seksala 2,5 meseca, saj sem se odločila, da ne morem tako nadeljevati. Pogovarjava se o tem, a zaman, saj me noče poslušati. Nimam več moči, začela sem se izmikati, kadar sva oba doma, sem za njega nevidna. Samo, da ima on TV in je najbolj srečen. Jaz sem pa bolj energična in družabna in ne maram samote kot moj. S prijatelji se noče družiti, sprehajam se sama ali z mlajšo hčerko, saj je moj najbolj srečen na sedežni, jaz pa tega ne maram. Odganja me od sebe, me žali pred drugimi, ko me ni, potem pa piše, kako me ima rad in da ne more brez mene. Trenutno sem zaposlena samo jaz, z minimalno plačo, saj je moj pred enim letom izgubil službo. Boli me tudi to, da stoji na mestu in čaka, da bo samo od sebe kaj prišlo. Noče pisati prošenj, s časom noče iti naprej. Skratka, sem zelo izmučena. Brane, veliko tega je še, a vsega žal ne morem napisati. Vsi mi pač govorijo, da sem dobra, da imam veliko potrpljenja in živcev. Brane upam, da mi boš čim prej odgovoril na to resnično zgodbo. Hvala!
Princ na belem konju: resničnost ali mit?
Zdravo, Brane. Velikokrat berem tvojo rubriko. Vse pohvale, saj imaš res unikaten in objektiven pogled na razmerja in ravno to zdaj krvavo potrebujem. Sem v vezi (skupno traja 10 let, stara sva 30 in 34 let), ki se je vmes večkrat prekinila s sporazumnim razhodom. Razlogi: prvič premalo seksa (1-2x mesečno max), drugič službene obveznosti so mu bile pomembnejše kot jaz in tretjič prenašala sem zmerjanje in poniževanje, kar so spremljali še nenehni prepiri. Logično, v taki vezi človek ne more vztrajati, če se nikakor nič ne spremeni. Po zadnjem razhodu sem zaživela srečno na novo z novo ljubeznijo na novi lokaciji. Zaljubljena oba res do ušes. Noro, res noro lepo sva se imela. Nisem si niti predstavljala, da je to lahko sploh možno. Pravljica! V seksu sva se ujela kot v filmu. Strast, spoštovanje, zaupanje. Vse je bilo. Vse. Pravljica. Ampak pri pravljici se je tudi končalo. Vse je padlo dol, ker sem izvedela za en kup grdih, grdih laži, zaradi katerih sem popolnoma izgubila upanje, zaupanje, voljo. Končala sem vse skupaj jezna in užaljena. Potem pa spet k bivšemu nazaj, ker sem bila kot vsaka druga "kura'' takrat labilna. Nasedla sem lepim besedam, da bo vse bolje, da bo seksa več, da ne bo več toliko delal, da ne bo več žaljiv ... Ok. Sem bila dejansko prepričana, da se je/bo res spremenil. Ker drugače sam po sebi res ni slab človek. In kot verjetno že veš, kako se te spremembe dogajajo ... Prvih 14 dni je bilo dokaj solidno, potem pa spet vse navzdol in na stara pota. Zdaj se to vleče že pol leta in spet ni ne seksa, ne crkljanja. Je pa veliko, veliko treba delat za službo. Zato mi tudi nenormalno manjka bivši tip iz moje pravljice, ki me ves čas v glavi tudi spremlja in me kljuva, da bi mu morala tiste laži oprostiti in mu ne obrniti hrbta. Ker ga resnično pogrešam in konstantno ga sanjam. Ponoči ga včasih tudi kličem v sanjah, da fanta in sebe zbudim. Groza. Ne vem več, kaj naj naredim. Ves dan, cel dan je v moji glavi. Ko zaprem oči, ga vidim pred sabo! Počutim se že čisto zmešano. Kaj naj storim? Se odselim, grem za sebe živeti in iščem nekaj tretjega, čeprav vem, da si mojega princa iz pravljice ne bom nikoli izbila iz glave? Za njega sicer ne vem, kaj čuti in če še sploh kaj čuti do mene. Me je prav strah poizvedeti, ker se bojim, da bi me od****. Ne vem. Bojim se že vsega. Bojim se vztrajati v zvezi, v kateri sem, ker se mi zdi metanje časa stran, bojim se začeti sama na novo, ker nisem bila samska zadnjih 15 let, in bojim se kontaktirati mojega princa, ker se bojim zavrnitve. Daj mi svetuj, kako se naj lotim popravila te moje 'Santa Barbare'. Prosim. Lp, Lolita
Ima problem na dveh nogah!
Živjo, Brane. Imam problem, ki hodi – mojega fanta, namreč. Je 'macho man', vsaj bil je, dokler nisva začela hoditi. Nato pa je šlo samo še navzdol. Nekaj časa si je celo dopisoval z neko punco, a je ostalo samo pri tem in tudi ponovilo se ni nikoli več – vsaj upam. Včasih je poln pozornosti, presenečenj, spet drugič pa me zmerja, govori, da sem neumna in podobno. To se vleče že tretje leto. Nenehno mi govori, kako jaz vlagam manj denarja v stanovanje kot on, kako po cele dneve nič ne delam. Nato pa pride dan, ko se opraviči za vse, pride z rožico in vse je v redu. Sedaj pa mi je to počasi začelo že presedati. Velikokrat sva se že pogovarjala o tem, a vedno reče, da je bolj temperamentne narave in da me tudi on prenaša, ko sem tečna. Ampak jaz mu še nikoli nisem rekla kaj podobnega. Ne rečem, nisem popolna, a vseeno – kje je spoštovanje? Sedaj živiva skupaj in je vse se bolj komplicirano. Poskušam mu biti v oporo, razumem ga, mu pomagam, kolikor lahko, saj naj bi to delala dva, ki se imata rada, mar ne? No, tako – opisala sem podrobno, da mi boš lahko kar se da dobro svetoval. Prosim, pomagaj mi z nasvetom, meni in verjamem še kateri punci v podobni situaciji. Hvala in lep pozdrav. Jaz
Janja Kmetič
Zadovoljna.si je portal za ženske in vse tiste, ki imajo ženske radi. Zato smo se v uredništvu odločili, da vsak mesec eni od bralk ponudimo priložnost, da postane gostiteljica velike druščine, ki vsak dan pride v goste na naš portal. Vsako dekle, ki se bo prijavilo, bomo na kratko predstavili, o zmagovalki pa bodo odločili bralke in bralci.
Že pol leta ne spi več v najini spalnici
Stara sem 30 let, partner bo letos 40. Imam problem, on sicer govori, da ga nima; jasno, saj ga ne vidi. Odkar sva se preselila v hišo, ne spiva več skupaj, to pa traja že pol leta. Enostavno ne pride k meni v spalnico spat, spi v dnevni. Rekel boš, pa ti pojdi k njemu. Sem šla, ampak se sprašujem, zakaj bi jaz hodila k njemu, ko pa on v najino spalnico sploh ne vstopi. No, razen zjutraj pride po oblačila, ko se odpravlja v službo. Brane, kaj se tiče cartanja, ga več ne poznam, da o najinem spolnem življenju sploh ne govorim. Kaj je že to? Sem se že poskušala pogovoriti z njim, in ko ga vprašam, zakaj ne spi več v spalnici z mano, mi odvrne: zakaj pa ti ne prideš k meni, zdaj je nogomet itd. Kaj nismo bile včasih ženske tiste, ki smo izgovor iskale? In jasno, ženskam prija pozornost in bojim se, da jo bom nehote dobila drugje. Včasih to dobimo, pa sploh ne iščemo, priznam, sem se že znašla v takšni situaciji in se vedno umaknila. Strah me je, ker ne vem, kam vodi vse skupaj, in da bo najine 8-letne zveze konec. Konec koncev, ne vem, kaj naj naredim, sploh se z mano ne pogovarja, ne vidi, če se doma kaj naredi, skoraj da ne pozdravi, skupaj ne greva nikamor, če pa bi želela sama kam, pa je kreganje, kot da sem v zaporu. Dozdeva se mi, kot da živim z neznancem. Hvala za pomoč. Lep dan ti želim. Joj
Življenje najmanjše ženske na svetu
Džjoti Amge je konec lanskega leta tudi uradno postala najmanjša ženska na svetu in tako se je njeno ime znašlo v priljubljeni Guinessovi knjigi rekordov. A življenje pri slabih 63 centimetrih višine je vse prej kot preprosto. Opravila, ki se preostali populaciji zdijo povsem običajna, mladi Indijki predstavljajo velik napor. Zaradi svoje višine se mora številnim stvarem odreči, pravi pa, da se je že povsem navadila na čudne poglede v javnosti in se je naučila živeti z njimi. Kako se tudi ne bi, naziv najmanjše Zemljanke je njeni družini namreč prinesel zajeten kupček denarja.
Mladostniki izgubljajo nadzor
Predvsem med najstniki v Evropi je vse bolj popularno pošiljanje sporočil z eksplicitno seksualno video- in fotovsebino, je pokazala študija, ki jo je izvedel italijanski raziskovalni inštitut Eurispes. Kar 10,2 odstotka najstnikov naj bi imelo izkušnje s pošiljanjem in prejemanjem tovrstnih sporočil, narasel pa je tudi odstotek mladih, ki redno uživajo alkohol. Podatki so precej zaskrbljujoči, pravijo pri inštitutu, mladi pa povečini odgovarjajo, da pijejo, ker potrebujejo 'odklop' od vsakodnevnega stresa.
Soproga ubila, ker se nista mogla sporazumeti, kaj bosta gledala po TV
V Londonu se je med 73-letnim Winstonom Lloydom Sinclairom in njegovo 50-letno ženo Leonoro vnel spor, saj se nista znala dogovoriti, kaj bi gledala po televiziji in kdo od njiju bo imel v oblasti daljinski upravljalec. 50-letnica se je tako razjezila, da je moža večkrat zabodla in ga ubila.
Slovenci v pornoindustriji
Le kdo si še ni ogledal kakšnega erotičnega prizora, ujetega na filmski trak? Nekateri prisegajo na blažjo obliko, drugi pa na trdo. Slednjo zagovarja tudi Celjan, ki je najbolj zaslužen za slovensko produkcijo filmov za odrasle.
V krempljih nasilja
Pretepene, izkoriščane, posiljene, ob življenje, vse to se prepogosto zgodi med štirimi stenami njihovega doma in je zaskrbljujoče. V svetu je samo lani nasilje nad ženskami terjalo milijon 150 tisoč smrtnih žrtev. Grozljivo!