ponižuje me
Bralka iskreno: 'Mož se me sploh več ne dotakne, pogovarjava se samo še o psu'
Spoštovani, pišem vam, ker več ne vidim izhoda. Z možem sva skupaj že 30 let, z vsemi vzponi in padci. Zadnja 3 oz. 4 leta pa samo drsiva navzdol. Mož se me sploh več ne dotakne, se me izogiba, pogovarjava se samo še o najinem psu, kaj naj skuham in podobne neumnosti. Skupaj spiva 1-krat do 2-krat na leto in on misli, da moram biti s tem zadovoljna. Stokrat sem se že poskušala z njim pogovoriti, ampak vsakič znori, mi govori, da sem bolna, da si vedno nekaj domišljam, da se naj grem zdravit, da mu bom požrla vse živce ... Doma vse naredim, kuham, čistim, pospravljam ... Ampak on ne opazi nič, kot da je vse to samoumevno. Včasih mu je seks veliko pomenil, normalno, da imam zato dvome in vprašanja, in ko ga vprašam, ali ima drugo, spet znori in me zmerja. Tudi telefon skriva in ga ima vedno na tiho. Z nikomer se ne pogovarja po telefonu doma, ampak samo zunaj, ko gre s psom na sprehod. Zdaj je še hčer, ki več ne živi doma, obrnil proti meni, češ kako je on "bogi", da jaz vedno oddajam negativno energijo, da ga kontroliram ... Ne vem več, kaj naj naredim, lepo prosim za nasvet.
Leta nazaj jo je osvojil moški, ki ga je imela za idealnega partnerja, potem pa šok
Pozdravljen, Brane. Rada prebiram tvoje nasvete, kjer z nami deliš moški pogled na razumevanje ženskih vprašanj glede moških. Upam, da v čim krajši različici predstavim svoj problem. Leta nazaj me je osvojil moški, ki sem ga imela za idealnega partnerja. Imela sva enake poglede na partnerstvo in enake vrednote. Že pred partnerstvom je v podrobnosti poznal moja razočaranja nad moškimi. Oče je pogosto pred mano kot majhno deklico nagovarjal ženske in se spogledoval z njimi, kot najstnico so me klicale tudi njegove ljubice. Tudi v predhodnih razmerjih sem doživljala spogledovanja, pa še kaj več s strani nekdanjih partnerjev. In potem je prišel on. Bila sem njegova boginja, vse, kar je lahko ženska moškemu. Zatrjeval je, da je oseba, ki ne bi naredila partnerju nič, česar si on ne želi, da se ne objema z drugimi, ne moškimi ne ženskami, je popolnoma zvest, pravičen, nikogar ne preklinja, ne ponižuje ... Kaj naj rečem, moj ideal ... Pa potem prvi šok, ko je v družbi z žensko, ki smo jo komaj spoznali, predlagal objemanje in se v troje v nadaljevanju objel. Bila sem v šoku, saj je vedno nasprotoval kakršnemu koli objemanju, saj to vidi kot intimno zadevo partnerjev. Bil je sicer zelo opit, pa vendar to ni opravičilo. Po dnevih premlevanja sem mu zadevo mirno predočila. Odziv? Napad z njegove strani, da delam spore, da si izmišljujem stvari in dva tedna tišine, ker sem bila krivec prepira. Potem so se stvari začele dogajati pogosteje. V družbi si je dovolil, da je moji prijateljici, ki je kozarec dala pod mizo, rekel, če ji mora zlesti med noge, da ji ga nalijte. Naslednja situacija je bil obisk pri prijateljici. Ko sva nenapovedano prišla, nama je iz stanovanja zaklicala, da pride ven, samo da se obleče. On pa je odgovoril, da če bi vedel, da ni oblečena, da bi prišel gor. Pa jaz, halo, sem tu in to poslušam ... V nadaljevanju se pred menoj s trgovko šali, da k njej hodijo moški si spočit oči in tako naprej ... Ko se popolnoma mirno v primerni situaciji poskušam z njim pogovoriti o teh izjavah, doživim z njegove strani vedno napad, da iščem samo razlog za prepire, da se on samo zafrkava, da se ne bo bal, kaj bo govoril pred mano, da sem bolna in rabim psihiatra. Nedavno je v telefonskem razgovoru kolegu rekel, da je osnovno pravilo, da je avto čist, če se usede kakšna mačka k tebi v avto. Da mu pokažem, kako prijetno je poslušati take in podobne pripombe, sem v nadaljevanju prvič sama izustila neprimerno vsebino. Moj partner in partnerka prijatelja sta istega dne odsotna. Iz razloga razočaranj sem pripomnila, da bi se zaradi odsotnosti najinih partnerjev morala dobiti. Si zamisliš, kaj je bilo potem ... Njegovo pogovarjanje po telefonu je bilo samo moško zafrkavanje, to, kar sem pa jaz izustila, pa popolna katastrofa, da on nikoli ne pomisli, da bi se s katero dobil ... Kljub pojasnilu, da sem želela, da občuti to, kar moram doživljati jaz, sem v njegovih očeh seveda povzročitelj prepirov, nič mi ni prav, bati se mora, kaj reče ... Pa v nadaljevanju ponovna tišina. Kljub vsemu, kar sem opisala, partnerja še vedno ljubim, postajam pa zelo otopela. Brane, prosim, da mi kot moški odpreš oči, kdo ima tu probleme oziroma kako si naj ravnanja partnerja razlagam. Vem, da si moški v mislih ustvarjajo najrazličnejše filme, vendar je obnašanje mojega nekoč idealnega partnerja normalno? Razmišljam o tem, kaj vse mora početi in govoriti, ko me ni zraven. Brane, že vnaprej hvala, da mi boš po moško razložil pomen takšnega obnašanja. Razočarana
Pred 6 leti je ušla iz pekla, nato pa nepričakovano spoznala njega
Brane, pozdravljen, tudi sama sem ena izmed mnogih (48), ki nisem zadovoljna sama s sabo, s svojim (ne)srečnim življenjem, ki sem ga izbrala. Pred šestimi leti sem ušla iz pekla in se postavila na svoje noge. Takrat odločena, da ostanem sama, da najdem svoj mir in se posvetim le sebi, svojim hobijem ... Tako mi je uspevalo štiri leta, počasi pa me je začela razjedati osamljenost. Nekega dne, nepričakovano, mi je on (50) prekrižal pot. Pritegnil me je s svojo drugačnostjo, energijo in inteligenco, Tudi on nosi svojo prtljago preteklosti, ki je bila precej pisana in nazadnje zanj tudi boleča – prevara. Sporočila, klici, kavice, večerje, kratki izleti ... Nevsiljivo in počasi sva se približevala drug drugemu. Priznam, da mi je z vsakim dnem bolj ugajal in kar nisem mogla verjeti, da mi je vesolje namenilo srečo.
Obupana mama: Rad je imel alkohol in droge. Tukaj so bile razne kraje, sodišča, zapori ...
Pozdravljeni. Sem mama dveh sinov. Eden hodi v srednjo šolo in z njim ni nobenih težav. Drugi ima pa trideset let in imamo težave od njegovega 15. leta. Pustil je šolo, v službo ni hotel. Z možem se že celo njegovo življenje ukvarjala samo z njim. Rad je imel alkohol in droge. Na vse načine sva mu poskušala pomagati vendar naju ni upošteval. Tukaj so bile razne kraje, sodišča, zapori ... Midva sva še kar ob njem. Pred leti se je odselil v najemniško stanovanje. Večinoma najemnin sva plačala midva, velikokrat sem mu odnesla topel obrok. Pa tako je še danes, pri njegovih 30-tih. Dela poredko. Zdaj imava že vsega dovolj. Živi v oblakih, v drugem svetu, ne dojema, da je za preživetje treba delati. Hodi k raznim šamanom (zdravilcem), ki mu perejo glavo. Tega življenja, ki ga živimo mi, realnega, ne dojame. Če mu odkloniva pomoč, pade ven, naju žali, ponižuje ... Nekako vidim, da v vseh teh letih, ko sva mu stala ob strani tako ali drugače, ni vredno nič! Najino življenje je polno skrbi in slabe volje, dan za dnem. Hudo mi je, boli me srce, ko gledam, kako sin pred mojimi očmi propada, pa mu ne morem pomagati. Mama.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Obupana bralka: Ne dovoli, da imam prijatelje, govori, da nisem dobra žena, mati ...
Z možem sva skupaj že 5 let, psihično in fizično me maltretira. Ne dovoli, da imam prijatelje, govori, da sem vedno v službi, da nisem dobra žena, slaba kuharica, mati, naj ne mislim, da sem lepa, v glavnem, vsega sem kriva ... Zdaj pa me še nadzoruje, s kom si pišem, kam hodim in obtožil me je, da sem v razmerju z drugim človekom ... Veliko možnosti – novih in novih – sem mu dala, stvari pa se samo poslabšujejo, nikoli ni bolje, vse ga moti. Kaj naj naredim – imam še 2 otroka in psihično sem na dnu.
44-letna bralka iskreno: 'Mislim, da me vara s 25-letnico'
Pozdravljen Brane! Krvavo potrebujem mnenje izkušene in neodvisne tretje osebe. Z dejstvi bom poskusila biti čimbolj kratka. S partnerjem sva skupaj 29 let in imava dve hčerki. Meni je 44, on pa jih ima 47. V tem obdobju sem preživela že marsikaj, tudi varanje, ki ga je priznal šele, ko sem mu dala neizpodbitne dokaze. Slepa ljubezen me je potem pripeljala do tega, da sem nekako vse potlačila v podzavest, da bi lahko normalno živela skupaj. Kakorkoli … Začela sem opažati, da ga občasno kliče 25-letna sodelavka. Telefon pozvoni trikrat in preneha. Če je bil doma, je ni poklical nazaj. Najprej sem mislila, da ga pač ne briga. Pa vendar mi ni dalo miru in sem se odločila zadevo malo spremljati. Ni mi preostalo drugega, kot da vohunim po njegovem telefonu (vem, patetično). Ugotovila sem, da se slišita vsaj 2x na dan ob vseh mogočih urah. Piše ji SMS-e (čeprav nič žgečkljivega) preden gre spat … Pri ponovnem preverjanju telefona, sem ugotovila, da je ona največkrat klicana oseba in da briše iz telefona zgodovino sporočil in klicev z njo. Vem, da bi morala zadevo še malo spremljat, pa nisem več upala in sem ga direktno vprašala, kaj ima z njo. Kot pričakovano je vse zanikal in trdil, da je le sodelavka in prijateljica. Brisal naj bi zgodovino, da hčerke slučajno ne bi videle kakšnih neprimernih sporočil pravi! (Torej so ta prisotna!) Dejstvo pa je, da neprimernih sporočil, ki si jih občasno napiše s kakim sodelavcem, ne izbriše. Ko sem zahtevala, da jo pokliče pred mano je ni hotel, češ, da ima čisto vest. Ni se obremenjeval s tem kaj čutim in da je vsa bolečina privrela na dan, ampak le s tem, da sem si upala tikat njegov telefon. Dela me neumno, da si umišljam stvari, ki jih ni! Ko se kaj kregava vedno reče naj pokličem tretjo osebo, da presodi kdo ima prav. Ignorira me na celi črti, ker je prepričan, da nimam kam in da lahko zaradi hčerk dela kar se mu zljubi, ker ve, da ju nočem žalostiti. Tako je poln samega sebe, da si pravi, da je »The special one!« in da lahko dela in reče kar hoče. Že pred tem me je vedno pred drugimi zbadal in poniževal s tem, da on lahko dobi 25-letnico kadar hoče. Prosim, povej mi svoje mnenje. Se mi res samo meša od ljubosumja, ali si tudi ti mnenja, da se brez ognja ne kadi. Naj si zavoljo hčerk zatiskam oči čeprav me v prsih stiska? Brane, prosim povej (kot moški), obstaja možnost, da bi se resen 47-letni moški tako obnašal s 25-letnico in bi lahko to imel za »normalno«??? Hvala (bolj na kratko ni šlo).
'Vrača se k bivši in mi to prikriva. Naj spokam in grem že takoj?'
Pozdravljen, Brane. Sem ženska zrelih let, že nekaj let v razmerju z deset let starejšim moškim. Spoznala sva se kot samska na enem izmed portalov. Zaradi mojih delovnih obveznosti živiva pogosto ločeno, vsak na drugem koncu Slovenije, tako da skupaj preživiva le nekaj dni v tednu in seveda dopust ter vse praznike. V času najinega razmerja se ves čas menjavajo obdobja zadovoljstva, v katerih delujeva kot najbolj usklajen par, z obdobji popolnega nezadovoljstva. Trenutno je spet tako obdobje, ko razmišljam, da je verjetno prišel čas, da se razideva. V čem je problem? Partner se občasno še kar vrača k svoji bivši, jo pogosto kliče, ali ona njega, a mi to prikriva in si izmišljuje najbolj nemogoče razloge. V moji odsotnosti pa z menoj sploh ne želi komunicirati. V zadnjem obdobju sem postala sumničava in ob priložnosti preverjam njegovo gmail pošto in sem med drugim odkrila njegova kontaktiranja z mladimi dekleti, ki jih vabi k sebi in ponuja pijačo, jedačo in nočitev. Kadar se želim pogovoriti, vzroji in vse zanika, češ da so to otročarije, da je samo prijazen. Takrat postane zelo hladen do mene, aroganten, prepirljiv. Je pretirano komunikativen, v vsakodnevnih stikih s sosedi, zaradi česar skoraj nimava več zasebnega življenja. Tip človeka, ki na navidezno nevsiljiv način vsakemu priliznjeno zleze pod kožo, nasprotno pa vsakogar kritizira in večinoma o nikomur ne zna povedati nič lepega. Hudo mi je, ko čutim, da z menoj čustveno manipulira, enkrat me ponižuje, se mi posmehuje, spet drugič je dober, ljubeč, kot da se v njem skrivata dve osebi. Edino seksualnost je tisto, v čemer se ujemava. A kaj, ko so najina vedno pogostejša nesoglasja začela v meni ugašati željo po intimnostih. Imam ga rada, ne želim ga izgubiti, vendar se bojim, da bom pod težo bremen otopela in naposled omagala, saj vedno pogosteje ne čutim več tistega zanosa, ki bi me moral voditi k njemu. Naj spokam in grem že takoj?
Eva potožila: 'Predigra je dolgočasna kot sam satan!'
Pozdravljen Brane, ker si pravi naslov - tvojo rubriko redno prebiram in te zelo cenim - sem se ti odločila pisati. Skušala bom strniti svojo zgodbico. S partnerjem sva skupaj že več kot 8 let, oba štejeva nekaj čez 35. Skupaj delava v njegovi firmi. Čeprav sam priznava, da zelo ceni moje sposobnosti in opravljeno delo in si tudi stežka predstavlja, da bi me nadomestila druga toliko zaupanja vredna oseba, mi večkrat govori, naj si najdem službo drugje, saj naj bi bila služba izvor vseh najinih težav. Ker se res neizmerno trudim tako v službi kot doma (doma ima vse oprano in zlikano, vsak dan topel obrok, stanovanjce je kot iz škatlice, za kar vse poskrbim izključno jaz), me te njegove besede izredno prizadenejo. Sedaj sem po eni sicer lažji operaciji, vendar mi tip sploh ne izkaze nobene pozornosti. Ker je moral zaradi moje bolniške narediti nekaj namesto mene, me ignorira že cele tri dni. Vmes izvem, da je šel na kosilo z eno svojo prijateljico, ki pride jutri k nama na obisk. To omenjam, ker se z moškimi druži le redko, ima pa nešteto prijateljic, čeprav ve, da meni to ne ustreza. Še posebej, ker je ena od njih njegova bivša. Seksava predvsem, ko imam ovulacijo, na to je predvsem pozoren on, ker se želi reproducirati. Sama niti nisem prepričana, če ob vsem tem želim njegovega otroka - saj ne vem, ali bo mogoče še huje. Kot dva robota. O predigri nima pojma, če se je že loti, je pa doooolgočasno 'k sam satan', saj dela vse pod neko "mojo kvazi prisilo". Navadno ga poseksam jaz, da imam mir do naslednjič. Pogovarjava se tudi komaj kaj. Včasih sem čisto na tleh. Trenutno toliko, da imam precejšnje zdravstvene težave. Pred njim sem bila dosti bolj odprta in sem se komu zaupala in mi je bilo lažje, sedaj pa vse držim v sebi in razpadam po koščkih. Vendar vztrajam, ker so obdobja, ko je včasih pa vendar lepo. On pravi, da se ne bo nikoli spremenil. Jaz pa po drugi strani hrepenim po ljubezni, strasti, dotikih, poljubih (to zadnje mu je popolnoma odveč, jaz pa sem nasprotno čisto oralni tip človeka) in bom, če bo se naprej tako, morala to iskati drugje. Vse večkrat se spomnim, kako je bilo kdaj s kom prej, ko me je znal kresnit, da sem videla zvezde. Kaj bi bilo po tvojem storiti? Lepa Eva
Popovičeva žena spregovorila o peklu, ki ga je doživljala!
Ko razočaranje v ljubezni nekoga potisne tako na rob, da se je pripravljen odreči nečemu najlepšemu na svetu – življenju, so prijatelji tisti, ki mu lahko stojijo ob strani, če le ni prepozno. Neni Nevenki Muršič je bila dana še ena možnost. Aleksandra Popovič, Nenina prijateljica in soproga pevca Daniela Popoviča, ki se je pred časom znašla sredi vrtinca prevar in laži, nato pa prebolela raka, nam je zaupala, kako se je sama spopadala s temi negativnimi čustvi, ki jih je ljubezen prinesla v njeno življenje.
Ko je odšel, se je vse spremenilo!
Živjo, Brane! S fantom nisva samo par; sva tudi najboljša prijatelja, a se je v nekaj dneh kar naenkrat vse spremenilo. On je odšel za pol leta na izmenjavo in zdaj hoče ostati celo leto, vendar zmeraj pravi, da me noče izgubiti in da noče, da prekineva, po drugi strani si pa želi, da bi si tam dal duška in da bi okusil drugačnost. Sama sem ob tem obupana, ker ne vem, kaj narediti, saj noben izmed naju noče prekiniti zveze, a ga po drugi strani nočem ovirati, saj si ne želim, da bi mi pozneje očital. Kaj naj storim? Olivijaa1
Že pol leta ne spi več v najini spalnici
Stara sem 30 let, partner bo letos 40. Imam problem, on sicer govori, da ga nima; jasno, saj ga ne vidi. Odkar sva se preselila v hišo, ne spiva več skupaj, to pa traja že pol leta. Enostavno ne pride k meni v spalnico spat, spi v dnevni. Rekel boš, pa ti pojdi k njemu. Sem šla, ampak se sprašujem, zakaj bi jaz hodila k njemu, ko pa on v najino spalnico sploh ne vstopi. No, razen zjutraj pride po oblačila, ko se odpravlja v službo. Brane, kaj se tiče cartanja, ga več ne poznam, da o najinem spolnem življenju sploh ne govorim. Kaj je že to? Sem se že poskušala pogovoriti z njim, in ko ga vprašam, zakaj ne spi več v spalnici z mano, mi odvrne: zakaj pa ti ne prideš k meni, zdaj je nogomet itd. Kaj nismo bile včasih ženske tiste, ki smo izgovor iskale? In jasno, ženskam prija pozornost in bojim se, da jo bom nehote dobila drugje. Včasih to dobimo, pa sploh ne iščemo, priznam, sem se že znašla v takšni situaciji in se vedno umaknila. Strah me je, ker ne vem, kam vodi vse skupaj, in da bo najine 8-letne zveze konec. Konec koncev, ne vem, kaj naj naredim, sploh se z mano ne pogovarja, ne vidi, če se doma kaj naredi, skoraj da ne pozdravi, skupaj ne greva nikamor, če pa bi želela sama kam, pa je kreganje, kot da sem v zaporu. Dozdeva se mi, kot da živim z neznancem. Hvala za pomoč. Lep dan ti želim. Joj
Ponižuje me ...
Mene pa zanima, zakaj se fant včasih obnaša do mene, da mu je čisto vseeno, po drugi strani pa je dober do mene. In zdaj gre tudi z eno na morje, ker jaz slučajno ne morem in je rekel, da bosta skupaj spala. Velikokrat me je tudi že prizadel s kakšnimi izjavami in vsi mi pravijo, da naj naredim konec, ker res nenormalno dela z mano in velikokrat trpim,a vednar kljub temu ga imam rada. Prosim, pomagajte mi, kaj naj storim, da se bo to končalo. Odštekana
Pravi, da me ljubi, a je grozno nezvest
Živijo! Pišem, ker sem zmedena ... Poročena sem približno eno leto, par sva dve leti, poznava se pa že več kot deset let. Problem je v njegovi nezvestobi, ne razumem, kako mi lahko govori, da me najbolj ljubi, da bi vse naredil zame, da se bo vedno vrnil k meni, da ga osrečujem, da si želi družine z mano, in podobno. Jaz do njega čutim res pravo ljubezen in vsi, ki naju poznajo pravijo, da sva ustvarjena drug za drugega in nama zavidajo, kako srečna in ljubka izgledava, ko sva skupaj, nekateri imajo najino zvezo za vzor. A jaz ne vem, kaj naj, saj si želim biti edina ženska zanj, ne le vedno prva, ampak edina! Ne vem, v čem bi bila težava, tudi seks defenitivno ni težava, saj si jaz želim večkrat dnevno in tudi vedno nove stvari. Želim si tudi trojčka, tako da se nama bi pridružila še ena ženska, dovolim mu, da z menoj počne, kar hoče, zelo dobra sem tudi pri oralnem, skratka sem nenasitna in mi je všeč vsak seks z njim. Tako, da res ne razumem, zakaj potrebuje še druge? Saj mu vse dam, zaupala sem mu tudi, pretirano ljubosumna tudi nisem bila ... Res ne razumem. Ali je možno, da me res ljubi, kot mi to govori? Ali se sploh splača vztrajati, če je rekel, da se ne bo spremenil? In če jaz to sprejmem, ali bom sploh lahko kdaj srečna? Res ne vem, kaj naj, saj se o tem sploh noče pogovarjati, mene je pa strah, da me bo zapustil, če bom preveč rinila vanj s takšnimi in drugačnimi vprašanji. Ali ni v zvezi potrebno sklepati kompromisov, ne pa biti egoističen? Moti me tudi to, da je rekel, da če izve, da sem bila s kom drugim (nikoli nisem), da ga bo "ubil", in da hoče, da sem samo njegova, medtem ko bi on še malo okoli bluzil?! Res sem potrebna dobrega nasveta ... Zmedena
Film, ki je preveč krut, da bi ga predvajali
Nadaljevanje filma Človeška stonoga, ki je že lani razburil gledalce, nekatere celo tako zelo, da so režiserju grozili s smrtjo, Britanski gledalci v kinodvoranah ne bodo nikoli videli. Britanski svet za klasifikacijo filmov je namreč ocenil, da ni primeren in škodljiv.
Ruska deviška kožica za 5.000 dolarjev
Nedolžnost ima za nekatere moške še vedno velik pomen in nekatera dekleta poskusijo to izkoristiti. Tako so nekatera za svojo nedolžnost zahtevala že milijone, Rusinja Lera pa le nekaj tisočakov.