posesivnost

Z Jano Lavtižar: Ko se telo spreminja, naj raste tudi odnos
Obdobje perimenopavze in menopavze je čas velikih telesnih in čustvenih sprememb – ne le za žensko, temveč tudi za moškega in za njuno razmerje. Če partnerja ne vlagata zavestno v odnos, se lahko odtujita in vsak odide v svojo smer, opozarja holistična terapevtka Jana Lavtižar. A hkrati poudarja, da je prehod v srednja leta tudi priložnost za poglobitev partnerstva, bolj iskreno komunikacijo in novo bližino. Razkriva, zakaj ljubezen niso le velika dejanja, temveč majhne pozornosti, zakaj je pomita posoda lahko najboljša predigra ter kako ostati povezan, samozavesten in čustveno zrel v obdobju, ko se marsikaj na novo sestavlja.

Dnevni horoskop: Dan kozorogom prinaša obveznosti, strelce čaka vznemirjenje
Pred nami je nov dan in z njim tudi nov dnevni horoskop! Preverite, kaj vam prinaša!

Partner je naše ogledalo
Ko nas partner spravlja ob živce, je naš naravni odziv to, da pokažemo s prstom na njega in mu očitamo: "Zaradi tebe se tako počutim! Ti si me prizadel! Če se ne bi tako obnašal, bi bilo vse ok!"

Kaj slog navezanosti pove o vašem spolnem življenju?
V življenju se nenehno povezujemo z drugimi – s prijatelji, starši, znanci, partnerjem, otroki, sodelavci in ljudmi, ki v naše življenje prihajajo in odhajajo. To, kar nas dela različne, pa je, na kakšen način se povezujemo, kako blizu jim pustimo in nenazadnje, kako ohranjamo odnose. Raziskave so pokazale, da ima vsak od nas svoj slog navezanosti, kar pomeni, da se z ljudmi vedno povezujemo po istem vzorcu. Temelj navezanosti je postavljen v otroštvu, in sicer v odnosu s starši, spremlja pa nas lahko (če ga zavestno ne spreminjamo sami) skozi vse življenje. Ker slog navezanosti oblikuje naše odnose, je jasno povezan tudi z odnosom do spolnosti oz. našim spolnim življenjem.

Tjaša Hrovat: 'Nevarno je, če nasilno vedenje zamenjujemo z izražanjem ljubezni'
Odnosi z drugimi so lahko čudoviti ali težavni. Na to lahko vplivamo tudi sami, in sicer tako, da smo bolj izbirčni in pazljivi pri tem, s kom se družimo in se raje obkrožimo z ljudmi, ki nas imajo resnično radi. In prav zato moramo včasih v svojem življenju sprejeti pomembne odločitve ali samo doumeti, da so se naše sanje o popolni in večni ljubezni razblinile v trenutku, ko smo postali ujetniki odnosa, v katerem se dogajajo najrazličnejše oblike zlorabe.

Ljubosumje - past, v katero se lahko ujame vsak
Partnerski odnosi, čudovita dvojina in beseda midva, so lahko popolni samo na slikah, saj je v ozadju dveh posameznikov včasih polno strahov, negotovosti ali dvomov, še posebej, če se v odnos prikrade ljubosumje. Prepovedi, omejevanje, izbruhi jeze, posesivnost, nenehna slaba volja, zasliševanje in tako naprej, vse to in še več, je krivo, da slika srečnega para začne počasi bledeti ali pa se strga na tisoč drobnih koščkov, ki jih je težko sestaviti nazaj.

Ne dovolite partnerju, da je nespoštljiv do vas
Občutek, da nekaj ni v redu, se ne pojavi brez pomena, a vseeno ga raje utišamo, kot da bi sprejeli preprosto resnico, da nas partner ne ljubi, ampak ima rad le samega sebe. Zlorabe, poniževanje, ali drugo neprimerno vedenje ni nekaj, kar bi morali sprejeti, ampak bi bilo bolje, da čim prej odidemo in to daleč stran od »samomora« v ljubezni do sebe.

Ljubosumje ima na odnose večinoma negativen vpliv
Ljubosumje se pogosto prepleta z ljubeznijo, strahom in občutki manjvrednosti, sočasno pa lahko deluje uničujoče na vse naše odnose. Sum, ki se naseli v naše misli, sproža najrazličnejše bitke, ki se ne dogajajo samo v črni kroniki, literaturi ali na velikih platnih, ampak tudi v nas samih. Hrepenenje po ljubezni, pozornosti in občutkih ljubljenosti se lahko povsem enostavno sprevrže v boj z občutki, ki nas opozarjajo, da lahko ljubljeno osebo kadar koli izgubimo. V nas se prebudi ljubosumje, ki ga prepoznamo kot strah pred tem, da nas bo partner zapustil zaradi nekoga drugega.

Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.

Kaj o vama razkrivajo spalni položaji?
Eden od modrih rekov pravi: povej mi, kako spita, in povem ti, kakšen odnos imata. Spalne navade so lahko precej povezane s tem, kako blizu sta si partnerja in kakšna je njuna potreba po telesni bližini. Ste vedeli, da ženske v dolgotrajnih partnerskih odnosih hitreje zaspijo in se tudi manj pogosto zbujajo ponoči v primerjavi s samskimi ženskami? Eden od razlogov naj bi bil občutek varnosti, ki zniža raven stresnega hormona in poveča nivo oksitocina, ljubezenskega hormona. V nadaljevanju razkrivamo, kaj o vama govorijo spalni položaji, dotaknemo pa se tudi teme o spanju v ločenih spalnicah.

Bodite previdne s tem moškim
V zadnjem času so vse bolj priljubljene vsebine, ki v ospredje postavljajo lik dominantnega, močnega in agresivnega moškega, ki je neomajen v svoji želji dobiti to, kar hoče. In če hoče tebe, bo vztrajal, dokler se mu popolnoma ne predaš. Se sliši romantično? Na začetku že, ampak zgodba se nadaljuje.

Ljubi. Zaupaj. Dovoli svobodo in bodi svobodna.
Zadnje, kar si človek želi v razmerju, je živeti življenje v zlati kletki. Četudi se na prvi pogled zdi, da imaš v razmerju vse, kar si si od nekdaj želel, lahko razen osebne svobode na koncu postane ta edino, česar si sploh še želiš: biti svoboden in dihati, ne da bi moral za vsak svoj dihljaj vprašati partnerja.

Ko se ljubezenski odnos spremeni v največji čustveni pekel
Včasih se odnosi, ki obljubljajo najlepše življenjske zgodbe, spremenijo v največji čustveni pekel. Na začetku je vse povezano z mavrico in metuljčki, kar pa sčasoma lahko dobi povsem nasprotno podobo. Ob prvih znakih psihičnega nasilja si morda zatiskamo oči in iščemo 1001 izgovor, zakaj se partner tako obnaša. Vse drugo je krivo, samo on ne in velikokrat razloge za njegovo obnašanje iščemo celo v sebi. Nikakor ne želimo verjeti, da se je odnos, v katerega smo tako močno verjeli, spremenil v vir stiske, žalosti, obupa, strahu, razočaranja. Kam je izginil moški, ki je na začetku obljubljal vse in še več? In zakaj je tu nekdo, ob komer se počutimo osamljene, zavrnjene, spregledane in kar je najhuje – sredstvo za njegove nerazrešene travme?

39-letna Mija zaradi tašče zapustila moža
Zlobne, neprijazne, sitne ali vsiljive? Mit o zoprnih taščah, ki grenijo življenja, ni iz trte zvit, saj gre za enega bolj zapletenih odnosov, ki velikokrat pripelje tudi do težjih konfliktov v partnerstvu. Le malo je srečnih posameznic, ki jim tašča predstavlja drugo mamo, a to so svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Kako sploh vzpostaviti odnos s taščo in kako se vesti v primeru nesoglasij, si preberite v sledečih nasvetih.

'Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam ...'
Brane, živijo! Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam in se počutim nesrečno. Bom kar povedala svojo zgodbo. S svojim nekdanjim fantom sem bila v razmerju leto in pol. Razšla sva se, ker sem ga imela preveč rada in bila preveč posesivna. Naj obrazložim: fant veliko dela v tuijini, veliko je odsoten, včasih tudi po tri tedne. Leto in pol sem ga zvesto čakala. Seveda sem zaradi njegove službene odsotnosti z njim želela preživeti vsaj konce tedna. Po letu zveze pa se je spomnil, da potrebuje en dan v tednu zase, torej soboto. Seveda se s tem nisem strinjala, saj sem želela biti vsaj konec tedna v njegovi družbi. Veliko sva se prepirala okoli tega, nato pa me je pustil, saj je rekel, da sem zanj preveč posesivna. Kakšen mesec že nisva bila več skupaj, nato pa sva se srečala v enem izmed okoliških lokalov. Vedno je gledal v mojo smer, ko pa sem odhajala, me je pogledal in se mi nasmejal. Jaz, trapa, sem mu že takoj naslednje jutro pisala na Facebook. Še isti dan sva se dobila, seksala in rekel mi je, da si ponovno želi poskusiti biti v zvezi z menoj. Seveda sem se takoj strinjala. Od tega je minil kakšen mesec, ampak stvari se mi zdijo zelo čudne. Vidiva se enkrat na teden, največ dvakrat. Ta srečanja pa delujejo bolj kot srečanja prijateljev z ugodnostmi. Seksava, nato on zadovolji mene, se zapeljeva še en krog z avtom, se malo pogovoriva in je to to. Zelo čudno pa se mi zdi, ker mi ne odpisuje redno. Ponavadi se javi samo zvečer, večrat sem mu na res lep način povedala, da mi to ni všeč, da me tako zapostavlja, pa sem dobila odgovor, da naj pripišem sama sebi, saj sem jaz tista, ki sem uničila najino zvezo. In sem mislila, da ima prav. Zdaj pa je odšel na morje z mamo in očetom. Še vedno pozablja name in mi ne piše redno oziroma mi napiše samo par sporočil na dan (10 na dan). Seveda se meni to ne zdi prav in sem mu to tudi omenila. Takoj je pobesnel in mi napisal, naj neham biti obsedena z njim, da želim imeti nadzor nad njim in da sem posesivna. Takoj sem planila v jok, saj se mi zdi, da se mi vsakič, ko reče, da me ima rad, zlaže. Zakaj mora lagati o svojih čustvih? Ali ne bi bilo bolj enostavno, če bi mi rekel, da ga ne zanimam več? Brane, ogromno bi mi pomenilo, da dobim kakšen tvoj nasvet, saj sem trenutno izgubljena in ne vem, kaj naj naredim.

Nadzor, manipulacija, teror. Si res to zaslužim?
Psihično nasilje v partnerskem odnosu je v današnjem času ena od najpogostejših oblik nasilja, pa vendarle je problematika pogostokrat spregledana, opravičena ali zanikana. Želja po ohranitvi odnosa, zatiskanje oči in zatajevanje svojih potreb so velikokrat močnejši od tega, da bi se psihičnemu nasilju odločno uprli in odnos zaključili.

Iz te moke ne bo seksa!
Ne sili vas med rjuhe, pred zmenkom išče najbolj nenavadne izgovore in ljubosumno nadira tudi vašega poštarja. Prepoznajte moške, ki se jim raje izogibajte; in to v velikem loku!

Si posesivna?
Brane! Redno prebiram tvojo rubriko in mnogi odgovori so posredno pomagali tudi meni. Za to se ti zahvaljujem. Imam pa eno težavo, na katero pa še nisem našel odgovora. S punco sva skupaj že dve leti in pol. Načeloma vse "štima". Imava se rada, pa tudi posteljne aktivnosti ne škripljejo (za razliko od postelje, he-he). Se pa bojim, da je punca rahlo posesivna. Imam veliko dobrih prijateljev, od katerih sem se v zadnjem letu oddaljil. Vzrok za to je, da moja punca, vsakič ko želim iti ven s prijatelji, ponori, češ da nisva nikoli skupaj. Res je, da imam zahteven faks, a vseeno poskušam večino prostega časa preživeti z njo. Nekaj pa bi tudi rad izkoristil za ostale, saj se bojim, da se od prijateljev vedno bolj oddaljujem, zato bi rad nekako uravnovesil svoj prosti čas med obe instanci. Sem zvest, punci pa tudi nisem dal vzroka, da bi bila kadarkoli ljubosumna ali v skrbeh, saj so moji prijatelji po večini moški. Tudi odpisujem ji redno na smse, kadar nisva skupaj. Tudi povabil sem jo zraven, a je rekla, da se je dolgočasila, videl pa sem, da se niti trudila ni kazati interesa. Tudi pogovoriti sem se skušal z njo, a sem naletel na iste očitke, kakor prej. Razmišljal sem o razhodu, a to ne pride v poštev, saj jo imam enostavno preveč rad in je ne bi rad izgubil, pa tudi zveza je generalno ok. Le ta problem imava. Res ne vem, kaj naj storim, ker se mi zdi, da sem vse že poskusil. Brane, prosim pomagaj mi z nasveti, ki vem, da si jih poln! Jurček

Ko partner prestopi mejo in postane žaljiv ...
Brane, eno vprašanje me že dalj časa 'gloda', in zato prosim za nasvet. Pred leti sem imela fanta, ki je bil izjemno žaljiv do mene, kar je pokazal zelo kmalu zatem, ko sva postala par. Bila sva zelo zaljubljena, a kljub temu z žaljivkami ni skoparil, in to ne glede na situacijo, tudi če je bilo med nama vse v najlepšem redu. Ni me zmerjal s kakšnimi kletvicami, je pa žalil z raznimi krutimi in neutemeljenimi opazkami, zlasti na račun moje zunanjosti, pa tudi premoženjskega stanja moje družine in celo narodnosti. Naj dodam, da sem bila vedno lepotica, delala sem kot fotomodel, študijske obveznosti sem opravljala v rokih in tudi premoženjsko stanje mojih staršev je bilo vedno dobro, na vse to pa sem bila zelo ponosna. O tem sem se skušala pogovoriti, on pa je rekel, da je samo direkten in da je to njegova vrlina. Ker sem bila takega obnašanja sita, sva se razšla, razhod pa je bil zelo boleč za oba. Po vseh teh letih se tip ni spremenil; še vedno je žaljiv, stikov nimava, že davno sem ga prebolela. Nedavno sem spet naletela na takega fanta in ga po hitrem postopku odslovila. Ne vem, kaj v ljudeh povzroča tako zlobo, da se tako obnašajo do človeka, v katerega so zaljubljeni. Primerjala sem oba tipa in ugotovila nekatere skupne lastnosti: oba sta bila iz dobro situiranih družin, kjer sta bila očeta ukazovalna, mame pa v podrejeni vlogi, oba sta bila v življenju bolj ali manj neuspešna, kar se je odražalo tudi na finančnem področju, oba sta se imela za lepotca, čeprav sta se vmes pošteno zredila in o njuni lepoti ni bilo ne duha ne sluha več, oba sta imela slabo mnenje o svojih starših, oba sta bila nenormalno ljubosumna name in skrajno posesivna. Porajajo se mi vprašanja o tem, ali sta me sploh imela rada ali pa sta hotela na silo posnemati vlogo svojih avtoritarnih očetov in ali je vse skupaj odraz njunih frustracij, torej sta mi zato iz zavisti hotela uničiti samozavest. Ob vsem tem sta se hotela še finančno okoristiti na moj račun (to ni vprašanje, ampak kruta resnica). Oba me še vedno klicarita, ampak ne komuniciram z njima in tudi nimam namena. O zadevi sem se pogovorila tudi s terapevtko za medosebne odnose, ki pa mi je rekla, da sem preobčutljiva. Preobčutljiva mogoče že, nora, da bi prenašala žaljivke dedcev, pa zagotovo ne! Elena

Žena mu ga je odgriznila, pes pa pojedel
Natakarica je Trevorju Wainmanu plačala pijačo, njegova partnerica June Thomson pa je od ljubosumja pobesnela. V navalu jeze je nesrečnemu možakarju odgriznila uho, za nameček pa mu ga je pes pojedel.

Zdravega ljubosumja ni!
Je ljubosumje lahko za ljubezensko razmerje koristno? Ali partner, ki ni ljubosumen, res ne ljubi dovolj? O tem, ali so kaj ljubosumni, so spregovorili Tina Gaber ter Marjetka in Raay iz skupine Tangels.