samopodoba v odnosih
Pasivna agresija: Kako jo prepoznati in se z njo spopasti
Pasivna agresija je posreden način izražanja negativnih čustev. Prepoznavanje njenih znakov, kot so sarkazem, molk in zavlačevanje, je ključno za učinkovito spoprijemanje in izboljšanje odnosov.
Strokovnjakinja razkriva, kako do pozitivne samopodobe
Samopodoba je temelj, na katerem gradimo svojo samozavest, odnose in kakovost življenja. Zdrava samopodoba ni le to, kako se vidimo v ogledalu, temveč tudi, kako dojemamo svojo vrednost.
Psihoterapevtka razkriva, kako premagati strah in anksioznost
V sklopu projekta Varna in Zadovoljna smo poklepetali s Petro Grobelnik, geštalt psihoterapevtko pod supervizijo, ta pa nam je zaupala številne podrobnosti o tem, kako samo nadlegovanje in strah pred njim vpliva na mlada dekleta in ženske, ki si vse pogosteje ne upajo več zapuščati doma brez spremstva v večernih urah. Kakšne so lahko posledice tega kroničnega strahu? Kako ta strah vpliva na njihovo samopodobo in kako lahko ta strah skupaj premagamo?
Skrivnost zadovoljstva je v odkrivanju notranje izpopolnjenosti
Pot do resničnega zadovoljstva je eden od najpomembnejših ciljev v življenju. Zato ta mesec na portalu Zadovoljna.si namenjamo projektu 'Moje zadovoljstvo'. Delili bomo različne zgodbe ljudi z različnih poklicnih področij in njihove poti, z vzponi in padci, do zadovoljstva, ki vam bodo lahko v navdih. Kaj pa pravzaprav je zadovoljstvo in kako ga lahko občutimo, kateri pogoji, če lahko tako rečemo, morajo biti izpolnjeni? "Ključno je prisluhniti svojemu notranjemu glasu, raziskovati svoje želje in strasti ter se odločiti za korake, ki nas pripeljejo bliže k življenju, ki nas resnično izpolnjuje," pojasnjuje psihoterapevtka Brigita Chuuya Jezeršek.
Medgeneracijske travme prizadenejo potomce tudi več desetletij pozneje
Medgeneracijske travme so duševne rane, ki se prenašajo z ene generacije na drugo. Pogosto so posledica hudega stresa, nasilja, izgube ali drugih travmatičnih dogodkov, ki vplivajo na družinske dinamike in vedenje. Te travme se prenašajo ne samo skozi genetsko dedovanje, temveč tudi skozi nezavedne čustvene vzorce, vedenje in komunikacijo v družini. Kaj so medgeneracijske travme, kako jih prepoznati, zakaj nastanejo ter kako jih zdraviti?
Ambivalentni stil navezanosti lahko močno zaznamuje naše življenje
Najzgodnejši odnosi, ki jih doživljamo v svojem ranem otroštvu, nas močno zaznamujejo in vplivajo tudi na to, kakšen stil navezanosti bomo pridobili. Slednji nas spremlja še pozneje v življenju in se kaže v odnosih, ki jih vzpostavljamo z drugimi. Eden takih je tudi ambivalentni stil navezanosti, ki vključuje hrepenenje po bližini in globoko zasidran strah pred zapuščenostjo. O tem smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.
Pozitiven odnos do samega sebe je rezultat sprejemanja svojih šibkosti
Samopodoba ima pomembno vlogo v našem življenju, saj vpliva na to, kako gledamo na druge ljudi, kako čutimo ali doživljamo najrazličnejše situacije in dogodke, in najpomembneje, kako dojemamo sebe. Nanjo pa lahko vpliva ogromno stvari, na podlagi katerih lahko razvijemo pozitivno ali negativno samopodobo, ki nas spremlja na vsakem koraku. Več o tem, kako biti dober do sebe, nam je v pogovoru zaupal psihoterapevt Drago Švajger.
Strah pred zapuščenostjo je lahko povezan z našo preteklostjo
Bilo je nekoč, a je še vedno tukaj, čutimo in ne moremo ubežati lastnemu strahu, ki lahko močno zaznamuje naše odnose. Strah pred zapuščenostjo ima velik vpliv na naše doživljanje, vedenje in tistega, ki ga imamo radi. In kar je najhuje, vedno znova ga podoživljamo, saj se naša zasidrana pričakovanja, hočemo ali nočemo, pogosto uresničijo.
Če poslušate ego, potem bo vedno nekdo, ki mu bo šlo bolje kot vam
Eckhart Tolle v svoji knjigi 'The Power of Now' pravi, da je ego negativna projekcija, ki spreminja ali manipulira situacijo, da bi se človek počutil bolje.
'Opažam, da ženske bolje prikrivajo svojo nezvestobo kot moški.'
Kaj pravzaprav je varanje? Je to samo fizični stik z nekom drugim ali je varanje tudi všečkanje fotografij drugih na družbenih omrežjih in klepet prek aplikacij za spoznavanje? O tem smo se pogovarjali s pshihoterapevtko Brigito Chuuya. "Ljudje si mislijo, da so samo konkretne in otipljive stvari tiste, ki spadajo pod varanje. Vendar ima lahko varanje, ki ne zajema fizičnega stika, še hujše posledice," pojasnjuje in dodaja, da si zveza po nezvestobi sicer lahko opomore, a treba se je zavedati, da je za to potrebnega veliko dela. "Da si odnos opomore od nezvestobe, je treba precej globoko pogledati vase in se soočiti z vsem, kar pride."
Kaj slog navezanosti pove o vašem spolnem življenju?
V življenju se nenehno povezujemo z drugimi – s prijatelji, starši, znanci, partnerjem, otroki, sodelavci in ljudmi, ki v naše življenje prihajajo in odhajajo. To, kar nas dela različne, pa je, na kakšen način se povezujemo, kako blizu jim pustimo in nenazadnje, kako ohranjamo odnose. Raziskave so pokazale, da ima vsak od nas svoj slog navezanosti, kar pomeni, da se z ljudmi vedno povezujemo po istem vzorcu. Temelj navezanosti je postavljen v otroštvu, in sicer v odnosu s starši, spremlja pa nas lahko (če ga zavestno ne spreminjamo sami) skozi vse življenje. Ker slog navezanosti oblikuje naše odnose, je jasno povezan tudi z odnosom do spolnosti oz. našim spolnim življenjem.
Zdrava samopodoba je ključ do boljših odnosov
Samopodoba ima velik vpliv na vse naše odnose, zato je pomembno, kako gledamo nase in koga vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Občutki, da nismo dovolj dobri, nenehne skrbi, kako smo videti, kaj si drugi mislijo o nas, in še in še ... Vse to nam lahko kroji življenje, celo tako zelo, da v odnosih pristajamo na manj. Besede 'NE' skoraj ni v našem besednjaku, saj za ljubezen prosimo, moledujemo, ker verjamemo, da si ne zaslužimo česa več. Ampak kako nas bodo imeli drugi radi, če sami sebe nimamo dovolj? O samopodobi v odnosih smo se pogovarjali s psihoterapevtko Diano Ploj Zec.
Številne ženske se borijo s slabo samopodobo
Samopodoba v psihologiji predstavlja celoto predstav, vtisov in stališč o samem sebi. Tako bi lahko pojasnili pomen besede 'samopodoba', s katero se predvsem ženske predstavnice tekom življenja srečamo in borimo. Pogosto. Seveda pa slaba samopodoba ni nekaj, kar doleti le ženske, ampak iz tega niso izvzeti niti moški. To poudarja tudi Brigita Chuuya, ki kot doktorska kandidatka svoje znanje nadgrajuje na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije.
Kako postaviti meje v odnosu in reči 'ne', ko je treba?
Postavljanje meja v osebnih odnosih je veščina, ki se je učimo vse življenje. Kako spretni bomo pri tem, pa je odvisno tudi od naše vzgoje in okolja, v katerem smo odraščali. Naši prvi učitelji so namreč starši in ti so tisti, ki imajo največji vpliv na to, ali bomo imeli kasneje v življenju težave s postavljanjem meja. Ali se bomo zavedali tega, da smo vredni spoštovanja, da si zaslužimo biti ljubljeni, slišani in upoštevani ter da so naša čustva in naše želje ravno tako pomembne kot od kogar koli drugega. Naučiti se reči 'ne', je proces spoznavanja sebe in svojih potreb, pojasnjuje Brigita Chuuya in dodaja, da je predpogoj za to, da se v odnosu naučimo reči 'ne', to, da sami pri sebi ugotovimo, kaj je za nas pomembno. "Sebi moramo verjeti, da si zaslužimo najboljše in verjeti, da si zaslužimo spoštovanje."
Bodite samo to, kar ste. To je samozavest
Samozavestne osebe imajo tisto nekaj, kar pritegne našo pozornost, da jih občudujemo in jim hočemo biti čim bolj podobni. In tako naredimo napako že na samem začetku, saj je vsak od nas drugačen, poseben in unikaten, a nič slabši od drugih. Samozavestni bomo postali šele takrat, ko bomo zmogli sprejeti sebe, prav takšne kot smo – nepopolne, a vseeno čudovite. O težavah pomanjkanja samozavesti smo se pogovarjali s specializantko psihoterapije Diano Ploj Zec.
Da bi vas ljubili, ne potrebujete biti popolne
V sanjarjenju o popolnosti se lahko hitro izgubimo v nedosegljivih idealih, medtem ko si želimo nekaj tako naravnega, spontanega in preprostega, kot je ljubezen. Zanjo ne potrebujemo popolnega partnerja, ampak nekoga, s katerim se bomo ujeli in se odpravili na skupno pot, na kateri ne bomo obupali, kljub utrujenosti, preprekam, težavam ali slabim dnevom. In nihče od nas ne zahteva, da moramo biti popolni, saj je dovolj, da smo vztrajni in pripravljeni na ljubezen v resničnosti, ki je včasih lepa, spet drugič ne, kot tudi samo življenje.
Ne dovolite partnerju, da je nespoštljiv do vas
Občutek, da nekaj ni v redu, se ne pojavi brez pomena, a vseeno ga raje utišamo, kot da bi sprejeli preprosto resnico, da nas partner ne ljubi, ampak ima rad le samega sebe. Zlorabe, poniževanje, ali drugo neprimerno vedenje ni nekaj, kar bi morali sprejeti, ampak bi bilo bolje, da čim prej odidemo in to daleč stran od »samomora« v ljubezni do sebe.
27-letna bralka: Bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe ...
Spoštovani, na vas se obračam, saj se v svojem življenju ne znajdem več. Stara sem 27 let, že od nekdaj z nizko samozavestjo in nizko samopodobo, hkrati pa visoko introvertnostjo. Težko najdem prijatelje, na osebe, ki jih spustim blizu sebe pa se kar hitro navežem. Imela sem veliko simpatij, ki pa so ostale skrite v meni, saj težko odprem svoja čustva. Na študentskem delu pred leti ( imel sem 20/21 let) sem spoznala fanta, ki mi je bil res všeč. A sem se bala razkriti čustva. Redko sva spregovorila kakšno besedo, bili so kratki pogovori. Dokler nisem nekega dne prosila za nasvet ... Začel mi je pisati preko ene od aplikacij za klepet in dal vedeti, da me želi za 'sexting'. Kar seveda, jaz, brez kakršne koli pripadnosti nekomu, sama in osamljena, sem v to tudi pristala, čeprav sem se počutila osramočeno, da to delam. A vseeno. Moja naivnost me je vodila v to, da pa mogoce pa me bo zaradi tega vzljubil. Naj povem, da sem vedno sem bila nekoliko močnejša. Svojega telesa sem se in se še vedno sramujem. Pri mojih 170 cm so se kile kar nabirale, ko sem spoznala njega, sem bila na dobrih 80 kg. Pa je ta 'sexting' kar trajal. Ko se je on seveda želel pogovarjati. Ko sem pisala jaz, je ponavadi ignoriral, saj sem jaz želela le navaden klepet, on pa 'sexting'. Po kakšnem letu pa je očitno spoznal punco in meni ni več ne odpisal, ne pisal. In mene, naivnico, je seveda to bolelo. Nisem ga mogla preboleti kar dolgo časa, pa sploh nisva bila skupaj! Spustila nisem blizu nikogar. Nikoli nisem bila žurerka, prijateljic tudi nimam ... No, imam dve iz osnovne šole, ampak tudi njima se težko odprem. Obe imata fanta, manj časa za nekoga, ki si misli, da bi pač bila le tretje kolo. Dva fanta sta se zanimala zame, ampak mi nobeden od njiju ni bil všeč, zato sem ju preprosto ignorirala in odgnala. Nista me pritegnila. Ko sem zaključila s tem fantom, sem bila stara 22/23. Si misliš, tako stara pa se brez izkušnje v ljubezni? Ja, tudi jaz tako mislim. Pa sem nekako zvozila sama. Sama na sprehodih v naravi, razni izletki s starši, ročno ustvarjanje doma ... A to me ni zadovoljilo in me še vedno ne. Tako sem po tem, ko je nehal pisati, tekom študija v Ljubljani začela s stradanjem ... V Ljubljani zame hrana ni obstajala, mogoče kakšen korenček in jabolko ... Redko sendvič ... Pa so kile šle malo dol, a uspelo mi je to le en semester, saj so doma začeli opažati moje spremembe. Imam zelo zaščitniške starše, sem edinka. Pa sem tudi s stradanjem nekako nehala in začela z zdravo telovadbo. Potem pa sem našla novo študentsko delo in preko šefice pred dvema letoma spoznala fanta, v katerega pa sem se res zaljubila. On je ravno končal razmerje, tako da je moja zaljubljenost ostala v meni. Ostala sem tiho in nadaljevala s svojim življenjem. Nakar pa mi le šefica reče, da bi fant rad mojo številko. Bila sem vzvhičena ... Seveda sem rekla ja. Trajalo je kar nekaj časa, da se je opogumil in poklical. Na začetku je bilo vse prijateljsko, tako sem tudi pričakovala da bo, saj mi je na kakšnem 3 zmenku le povedal, da nič ne čuti. V sebi sem se zlomila prvikrat. Pa sem si rekla, ok, bova pa samo prijatelja, tako kot sedaj. Nakar le pride moj rojstni dan, ko so se stvari začele komplicirati. Dal mi je moj prvi poljub. Dal mi je upanje. Dal mi je tisti občutek. A v njem ni bilo zaljubljenosti. Želel je le seks. Ko sva bila skupaj, mi je dal občutek, ko da mu nekaj pomenim. Dotiki, iskrivost, poljubi. Komunikacija je le morda malo pešala, ampak bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe. Ko mi je povedal preko sms-a, da s srcem ni pri meni in da se želi še o tem v živo pogovoriti, sem se zlomila drugič. Pred njim nisem pokazala, kako me je prizadel. Bila pa sem v takem stanju, da bi pristala tudi na to, da sem njegova prijateljica za seks. In tudi sem. Ampak ni dolgo trajalo, ko se je on odločil, da to ne vodi nikamor. Zlomila sem se tretjič, tokrat pred njim. Verjetno je spoznal drugo, a nima moči mi povedati, saj je videl mojo reakcijo, ko sem se zlomila. Bila sem otopela. Postala sem zagrenjena, tečna do staršev, ki sta bila edina ob meni ... Pa sem s časom sedaj to le premagala. Boli še vedno, pa čeprav je več kot pol leta od tega! Pa sploh nisva bila v pravem razmerju! Po štirih mesecih sem ga za moj rojstni dan zopet videla .... Katastrofa .... Naslednji dan je vse prišlo za mano. Cel dan sem prejokala. On pa mi je v sms-u v zahvalo za klepet in pijačo napisal, da me je bilo lepo videti veselo. V sebi sem se parala, trgala pred njim, ko ga nisem mogla poljubiti in objeti. A očitno sem čustva skrila dovolj dobro. Ni videl, kaj se je z mano dogajalo naslednji dan. Verjetno bi bilo boljše, da ga nikoli več ne vidim, ampak kaj, ko vem, da bi rekla ja, če bi me povabil na pijačo. Česa me je tako strah? Ne vem, še sama ne znam odgovoriti. Kako bom zmogla sama, ko bom stara? Kako bom zmogla, ko ne bom imela službe? Trenutno imam službo za določen čas, ki pa se bo kmalu iztekla. Kako bo potem, niti nočem razmišljati. Bojim se tega, da ne bom zmožna poskrbeti sama zase, bom breme staršema. Kaj pa, ko njiju več ne bo? Edinih dveh oseb, ki me prenašata? Želim si pripadnosti nekomu. Da me nekdo objame in mi reče, da me ima rad. Nežnosti. Pa se mi to vse skupaj odmika. Pride dan, ko si rečem, da pač mi ni usojeno. Ampak, zakaj ravno meni ni usojeno? Sem res tako slaba oseba? Še vedno se ne poberem, ves stres mi je prinesel kar nekaj zdravstvenih težav. Še vedno želim shujšati, trenutno s svojo težo 55 kg nisem zadovoljna. Razmišljala sem že tudi o bruhanju, rezanju .... Slednjo sem tudi žal naredila. En rez za vsak mesec odkar sem se zlomila drugič. Sem slaba oseba? Tako slaba oseba, da me noben noče? Zvenim obupano, kajne? Želim si ven iz tega začaranega kroga, pa ne znam. Ne znam navezovati stikov, pridobiti novega prijatelja, kaj šele spoznati koga. Počutim se tako nemočno in ne vem, kako dolgo se bom še zmogla boriti.
Pet tipov moških v partnerskih odnosih
Čeprav v ženskih pogovorih večkrat zasledimo ’mantro’, da so vsi moški isti, ni ravno tako. Tako kot ima vsaka med nami svojo zgodovino izkušenj v odnosih in morda nefunkcionalne in zavirajoče vzorce iz izvirne družine, jih imajo tudi moški. V predstavljenih petih kategorijah smo izpostavili najpogostejše tipe moških glede na njihove potrebe, strahove in čustveno vključenost v odnosu. Namen tega ni posploševanje ali etiketiranje, ampak razumevanje vzorcev odnosov in najosnovnejših potreb vsakega izmed nas. Pri vseh opisanih pa lahko ravno komunikacija, pomirjenost, potrpljenje in ranljivost pripomorejo k izboljšanju kakovosti odnosa.
Ovire in prepreke, ki nas lahko ločijo od ljubezni
Ljubezen – prava, večna, romantična, srečna in še in še. Mnogo pridevnikov ji lahko pripišemo, a to še ne pomeni, da vsi držijo. Zagotovo pa drži, da ima pomembno vlogo v našem življenju, saj nas tako rekoč vedno spremlja, od prvih ljubezni do poznejših odnosov, dokler ne najdemo tistega pravega. In kdo je pravi za nas? Pravijo, da lahko za pravo ljubezen premagamo vse ovire, a najprej moramo premagati ovire, ki so v nas. Šele takrat se ji bomo lahko resnično predali in jo videli tako, kot je – nepopolna, a popolna za nas.
Se ne morem ali se nočem zaljubiti?
V mlajših letih razumemo koncept ljubezni precej naivno. Prepričani smo, da bo nekega dne prišel pravi in nam ukradel srce. A z leti in izkušnjami kmalu ugotovimo, da vse le ni tako preprosto. Spoznavamo potencialne partnerje, se zaljubljamo, doživljamo prave zlome srca in morda celo prenehamo verjeti v ljubezen. In takrat se lahko začnemo skrivati za izgovori, da nimamo volje za novo zvezo, da imamo svojo rutino, v kateri za druge ni prostora, ali pa da nimamo priložnosti za oblikovanje novih odnosov. Roko na srce – današnji čas res ni najbolj naklonjen spoznavanju potencialnih partnerjev. A nezmožnost oblikovanja novih odnosov in vse bolj ciničen pogled na ljubezen lahko skrivata prave razloge, zakaj ne najdemo partnerja. Strah, nezaupanje, občutki nevrednosti, perfekcionizem in zlorabe so le nekateri med njimi.
Razlogi, zakaj se spuščamo v odnose z zasedenimi partnerji
Večina nas sanjari o ljubezni, ki ne vključuje tretje osebe, kljub temu pa se mnogim zgodi, da se zapletejo, včasih nehote, spet drugič povsem zavestno, v odnos z osebo, ki že ima nekoga, torej drugega partnerja. V tem primeru dvome in pomisleke zamenja upanje, da se bo scenarij odvil po naših željah in tako se lahko hitro znajdemo v ljubezenskem trikotniku, kjer bomo več ali manj deležni samo drobtinic ljubezni. Samo upanje v srečen konec v teh primerih ni dovolj, a je vseeno dovolj, da v svoje življenje vzamemo tudi tiste, za katere vemo, da z njimi ne bomo dobili tega, kar si želimo – ekskluzivno ljubezen. O tem, zakaj pristajamo na manj, ko vstopamo v odnose z zasedenimi partnerji, smo se pogovarjali tudi s terapevtko Tino Korošec.
Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.
'Zakaj si to vedno počnem? Kako se mi to lahko vedno dogaja?'
»Zakaj si to vedno počnem? Kako se mi to lahko vedno dogaja?« sta vprašanji, ki si ju najpogosteje zastavljamo takrat, ko se počutimo ujete v ponavljajoče se vzorce, ki vodijo v težave. Čeprav jih morda poskušamo spremeniti, se vedno znova znajdemo v isti zanki. Če se vam to sliši znano, gre morda za samosabotažo, o kateri govorimo takrat, ko nam lastno vedenje prekomerno posega v vsakdanje življenje. Gre za pasivna ali aktivna dejanja, ki nam preprečujejo doseganje ciljev in onemogočajo napredek. Samosabotaža je zelo frustrirajoč vzorec, ki zmanjšuje našo samozavest in nas pusti obtičati na mestu. Čeprav obstaja veliko razlogov zanjo, je najpogostejši prav nizka samopodoba, skupaj z njo pa tudi številni nefunkcionalni vzorci in prepričanja, ki jih nosimo v sebi.
Brigita Chuuya: 'Vedno več parov se zavestno odloči, da bodo gradili na odnosu in komunikaciji.'
"Spremeniti drugega je ena izmed glavnih misij, ki si jih ženske zadajo v odnosih. Začne se pri spremembi stila oblačenja, frizure, govorjenja. Nadaljuje pa se z željo po spreminjanju osebnosti. Pri spremembi oblačil in frizure moški pogosto poslušajo, zatakne pa se pri večjih posegih v posameznika. Pri tem se marsikatera ženska ujame v past," pravi Brigita Chuuya, ki kot doktorska kandidatka svoje znanje nadgrajuje na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije, nasvete s področja odnosov, osebne rasti in duševnega zdravja pa deli tudi na družbenem omrežju Instagram in njen profil smo uvrstili v marčevski izbor za naj influencerja.
Si še vedno samska?! Gotovo je nekaj narobe s tabo!
Samski ljudje so prepogosto stereotipizirani in stigmatizirani. Če ste tudi same – hote ali nehote – v svojem 'solo' obdobju, se zelo verjetno srečujete z vprašanji, kot sta »Zakaj si še samska?« in »Je kaj narobe s tabo?«, pa tudi s komentarji, na primer »prezahtevna si«, »nikoli ne boš srečala pravega, saj si že v letih«, »najdi si že kakšnega« ... Morda se zdijo tovrstni mimobežni komentarji marsikogmu povsem nedolžni, dejstvo pa je, da sčasoma postanejo nadležni, saj ima vsak pravico do življenja, kakršnega si sam želi. Po drugi strani pa je to lahko izjemno boleča tema, ki skriva neprijetne izkušnje iz preteklosti.
Ko življenja zvezdnikov in influencerjev postanejo obsesija
V zadnjih desetih letih, odkar so družbena omrežja postala eno izmed glavnih vodil našega življenja, je marsikdo postal fanatično obseden z zvezdniško kulturo. Z življenjem influencerjev in zvezdnic, kot sta na primer Kylie in Kendall Jenner. Glavni razlog, zakaj se povezujemo s slavnimi osebnostmi, je ta, da odražajo, kdo želimo biti. Marsikdo hrepeni po blišču in slavi, ki sta del glamuroznega življenja, ki ga živijo bogati in slavni. Zabavno je spremljati, kaj počnejo naši najljubši zvezdniki, kakšna oblačila nosijo, kaj jejo, kako so videti in kako živijo, a vse to se lahko hitro spremeni v nezdravo obsedenost. "Vplivov in posledic je lahko zelo veliko, med njimi tudi težave s sprejemanjem lastne identitete in spraševanje o njej ter negativno sprejemanje sebe," pojasnjuje Brigita Chuuya, ki svoje znanje kot doktorska kandidatka nadgrajuje na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije.
3 stvari, ki bodo izboljšale vaše odnose
Postavite enkrat za spremembo sebe na prvo mesto in si dvignite vrednost v svojih odnosih. Bodite odprti do ljudi, a ne sprejmite vsakogar v svoje življenje. Izražajte svoje mnenje in čustva (to lahko počnete na spoštljiv način) in enako pričakujte od drugih, še posebej od svojih bližnjih. Če se ne cenite, tudi drugi z vami ne bodo delali lepo, zato je čas, da se naučite spoštovati – v prvi vrsti sami sebe.
Kako imeti raje, kar vidite v ogledalu?
Kako shujšati, kako se znebiti celulita, kako imeti daljše trepalnice ... Vse to so teme, ki se pogosto pojavljajo na portalih, ki naj bi bili namenjeni ženskemu spolu, ki se mora pogosto sprijazniti tudi z družbenim poimenovanjem lepši spol, lepša polovica ... Medtem ko se moški portali ukvarjajo s tehnologijo in športom, naj bi se lepši spol pač – glede na to, kako so ga poimenovali – ukvarjal s tem, kako bi bil še lepši. Ali pač? Morda bi se bilo konstruktivneje ukvarjati s tem, kako zgraditi dobro samopodobo. Kaj ta sploh je in kaj lahko glede nje naredimo, sem se pogovarjala s psihologinjo in psihoterapevtko dr. sci. Andrejo Pšeničny, univ. dipl. psih.
'Za ženske je težak pogovor o spolnosti, ker se bojijo, da če bodo izrazile svoje želje, ne bodo sprejete.'
Ženskam pogosto govorijo, da se morajo na delovnem mestu boriti za to, kar hočejo, da morajo vztrajati pri povišanju plače, da morajo reči za napredovanje in da morajo v zvezah jasno in glasno izraziti svoje mnenje. Toda, ali ženske res vedno povedo, kaj hočejo, ko gre za romantične odnose?