strah pred zavrnitvijo
Kakšen je anksiozen stil navezanosti in kako vpliva na naše odnose?
Vsi ljudje kdaj doživljamo anksioznost. Morda je anksioznost povezana s področji izven naših bližnjih odnosov ali pa največjo anksioznost doživljamo ravno zaradi bližnjih odnosov. Prav anksioznost, ki je povezana z odnosi, je tista, ki seveda na njih pusti največji pečat. Kadar je prav naš partnerski odnos najbolj pogost razlog za našo anksioznost, pogosto govorimo o anksioznem stilu navezanosti.
Kako se spopasti z ljubosumjem in izboljšati zaupanje v razmerju?
Ljubosumje je strah, ki nas v trenutku preplavi. Ko govorimo o romantičnem ljubosumju, gre za strah pred izgubo partnerja, ker se čutimo ogrožene s strani tretje osebe. Povezan je z nizko samozavestjo, nezaupanjem, in kot pove že beseda sama, 'ljubo-sumjem' – sumom, ki ga gojimo do ljubljene osebe, ker nas je strah izdaje.
Ambivalentni stil navezanosti lahko močno zaznamuje naše življenje
Najzgodnejši odnosi, ki jih doživljamo v svojem ranem otroštvu, nas močno zaznamujejo in vplivajo tudi na to, kakšen stil navezanosti bomo pridobili. Slednji nas spremlja še pozneje v življenju in se kaže v odnosih, ki jih vzpostavljamo z drugimi. Eden takih je tudi ambivalentni stil navezanosti, ki vključuje hrepenenje po bližini in globoko zasidran strah pred zapuščenostjo. O tem smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.
Strah pred zapuščenostjo je lahko povezan z našo preteklostjo
Bilo je nekoč, a je še vedno tukaj, čutimo in ne moremo ubežati lastnemu strahu, ki lahko močno zaznamuje naše odnose. Strah pred zapuščenostjo ima velik vpliv na naše doživljanje, vedenje in tistega, ki ga imamo radi. In kar je najhuje, vedno znova ga podoživljamo, saj se naša zasidrana pričakovanja, hočemo ali nočemo, pogosto uresničijo.
Začeti moramo verjeti, da življenje ni vedno krvava borba za obstanek
Negativni, nekonstruktivni in izkrivljeni načini razmišljanja nas v življenju lahko močno zavirajo, pogosto pa izvirajo prav iz najzgodnejših izkušenj. Morda smo podobno poslušali pri starših ali smo negativni samogovor razvili na podlagi neugodnih življenjskih okoliščin, neuspehov ali celo travm. Takšne vrste miselnost raste z nami skozi življenje in lahko dobiva vse večjo moč, vse dokler je ne ozavestimo in odločimo prekiniti. Negativna prepričanja nam lahko preprečijo doseganje ciljev in živeti življenje, kot si ga želimo.
27-letna bralka: Bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe ...
Spoštovani, na vas se obračam, saj se v svojem življenju ne znajdem več. Stara sem 27 let, že od nekdaj z nizko samozavestjo in nizko samopodobo, hkrati pa visoko introvertnostjo. Težko najdem prijatelje, na osebe, ki jih spustim blizu sebe pa se kar hitro navežem. Imela sem veliko simpatij, ki pa so ostale skrite v meni, saj težko odprem svoja čustva. Na študentskem delu pred leti ( imel sem 20/21 let) sem spoznala fanta, ki mi je bil res všeč. A sem se bala razkriti čustva. Redko sva spregovorila kakšno besedo, bili so kratki pogovori. Dokler nisem nekega dne prosila za nasvet ... Začel mi je pisati preko ene od aplikacij za klepet in dal vedeti, da me želi za 'sexting'. Kar seveda, jaz, brez kakršne koli pripadnosti nekomu, sama in osamljena, sem v to tudi pristala, čeprav sem se počutila osramočeno, da to delam. A vseeno. Moja naivnost me je vodila v to, da pa mogoce pa me bo zaradi tega vzljubil. Naj povem, da sem vedno sem bila nekoliko močnejša. Svojega telesa sem se in se še vedno sramujem. Pri mojih 170 cm so se kile kar nabirale, ko sem spoznala njega, sem bila na dobrih 80 kg. Pa je ta 'sexting' kar trajal. Ko se je on seveda želel pogovarjati. Ko sem pisala jaz, je ponavadi ignoriral, saj sem jaz želela le navaden klepet, on pa 'sexting'. Po kakšnem letu pa je očitno spoznal punco in meni ni več ne odpisal, ne pisal. In mene, naivnico, je seveda to bolelo. Nisem ga mogla preboleti kar dolgo časa, pa sploh nisva bila skupaj! Spustila nisem blizu nikogar. Nikoli nisem bila žurerka, prijateljic tudi nimam ... No, imam dve iz osnovne šole, ampak tudi njima se težko odprem. Obe imata fanta, manj časa za nekoga, ki si misli, da bi pač bila le tretje kolo. Dva fanta sta se zanimala zame, ampak mi nobeden od njiju ni bil všeč, zato sem ju preprosto ignorirala in odgnala. Nista me pritegnila. Ko sem zaključila s tem fantom, sem bila stara 22/23. Si misliš, tako stara pa se brez izkušnje v ljubezni? Ja, tudi jaz tako mislim. Pa sem nekako zvozila sama. Sama na sprehodih v naravi, razni izletki s starši, ročno ustvarjanje doma ... A to me ni zadovoljilo in me še vedno ne. Tako sem po tem, ko je nehal pisati, tekom študija v Ljubljani začela s stradanjem ... V Ljubljani zame hrana ni obstajala, mogoče kakšen korenček in jabolko ... Redko sendvič ... Pa so kile šle malo dol, a uspelo mi je to le en semester, saj so doma začeli opažati moje spremembe. Imam zelo zaščitniške starše, sem edinka. Pa sem tudi s stradanjem nekako nehala in začela z zdravo telovadbo. Potem pa sem našla novo študentsko delo in preko šefice pred dvema letoma spoznala fanta, v katerega pa sem se res zaljubila. On je ravno končal razmerje, tako da je moja zaljubljenost ostala v meni. Ostala sem tiho in nadaljevala s svojim življenjem. Nakar pa mi le šefica reče, da bi fant rad mojo številko. Bila sem vzvhičena ... Seveda sem rekla ja. Trajalo je kar nekaj časa, da se je opogumil in poklical. Na začetku je bilo vse prijateljsko, tako sem tudi pričakovala da bo, saj mi je na kakšnem 3 zmenku le povedal, da nič ne čuti. V sebi sem se zlomila prvikrat. Pa sem si rekla, ok, bova pa samo prijatelja, tako kot sedaj. Nakar le pride moj rojstni dan, ko so se stvari začele komplicirati. Dal mi je moj prvi poljub. Dal mi je upanje. Dal mi je tisti občutek. A v njem ni bilo zaljubljenosti. Želel je le seks. Ko sva bila skupaj, mi je dal občutek, ko da mu nekaj pomenim. Dotiki, iskrivost, poljubi. Komunikacija je le morda malo pešala, ampak bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe. Ko mi je povedal preko sms-a, da s srcem ni pri meni in da se želi še o tem v živo pogovoriti, sem se zlomila drugič. Pred njim nisem pokazala, kako me je prizadel. Bila pa sem v takem stanju, da bi pristala tudi na to, da sem njegova prijateljica za seks. In tudi sem. Ampak ni dolgo trajalo, ko se je on odločil, da to ne vodi nikamor. Zlomila sem se tretjič, tokrat pred njim. Verjetno je spoznal drugo, a nima moči mi povedati, saj je videl mojo reakcijo, ko sem se zlomila. Bila sem otopela. Postala sem zagrenjena, tečna do staršev, ki sta bila edina ob meni ... Pa sem s časom sedaj to le premagala. Boli še vedno, pa čeprav je več kot pol leta od tega! Pa sploh nisva bila v pravem razmerju! Po štirih mesecih sem ga za moj rojstni dan zopet videla .... Katastrofa .... Naslednji dan je vse prišlo za mano. Cel dan sem prejokala. On pa mi je v sms-u v zahvalo za klepet in pijačo napisal, da me je bilo lepo videti veselo. V sebi sem se parala, trgala pred njim, ko ga nisem mogla poljubiti in objeti. A očitno sem čustva skrila dovolj dobro. Ni videl, kaj se je z mano dogajalo naslednji dan. Verjetno bi bilo boljše, da ga nikoli več ne vidim, ampak kaj, ko vem, da bi rekla ja, če bi me povabil na pijačo. Česa me je tako strah? Ne vem, še sama ne znam odgovoriti. Kako bom zmogla sama, ko bom stara? Kako bom zmogla, ko ne bom imela službe? Trenutno imam službo za določen čas, ki pa se bo kmalu iztekla. Kako bo potem, niti nočem razmišljati. Bojim se tega, da ne bom zmožna poskrbeti sama zase, bom breme staršema. Kaj pa, ko njiju več ne bo? Edinih dveh oseb, ki me prenašata? Želim si pripadnosti nekomu. Da me nekdo objame in mi reče, da me ima rad. Nežnosti. Pa se mi to vse skupaj odmika. Pride dan, ko si rečem, da pač mi ni usojeno. Ampak, zakaj ravno meni ni usojeno? Sem res tako slaba oseba? Še vedno se ne poberem, ves stres mi je prinesel kar nekaj zdravstvenih težav. Še vedno želim shujšati, trenutno s svojo težo 55 kg nisem zadovoljna. Razmišljala sem že tudi o bruhanju, rezanju .... Slednjo sem tudi žal naredila. En rez za vsak mesec odkar sem se zlomila drugič. Sem slaba oseba? Tako slaba oseba, da me noben noče? Zvenim obupano, kajne? Želim si ven iz tega začaranega kroga, pa ne znam. Ne znam navezovati stikov, pridobiti novega prijatelja, kaj šele spoznati koga. Počutim se tako nemočno in ne vem, kako dolgo se bom še zmogla boriti.
Kdaj govorimo o prekomernem iskanju potrditve drugih?
O prekomernem iskanju zunanje potrditve govorimo takrat, ko čutimo močno potrebo po pohvali oziroma pozitivnem odzivu našega dela, videza, dejanj, prepričanj, mnenj in potreb. V tem primeru se nam zdi mnenje drugih bolj pomembno kot lastno mnenje o sebi in tem, kar je del nas. A poskušati biti všeč vsem je izčrpavajoče in sčasoma postane nevzdržno, saj se pod nenehnimi pritiski ugajati in ustrezati lahko sesedemo sami vase. Namesto da bi se prekomerno naslanjali izključno na druge, je bolje poiskati oziroma utrditi zaupanje vase, se vzljubiti in zgraditi bolj stabilen odnos s seboj. Če želimo biti resnično srečni, moramo najti svojo resnico in slediti svoji poti, pa čeprav ni enaka poti ostalih.
Eva Boto: 'V tistem trenutku sem se počutila nekoliko ujeto.'
Priljubljena slovenska pevka in zmagovalka lanskoletne sezone šova Znan obraz ima svoj glas Eva Boto je pred nekaj dnevi izdala nov singel z naslovom 'Ko najdeš sebe', ki je obenem tudi naslovna pesem njenega albuma. "Imam občutek, da je bila ravno ta situacija najprimernejša za izid te pesmi, saj nam ravno ta sporoča, naj gremo vase, poiščemo tisto, kar nas zares osrečuje v življenju," pravi Eva in dodaja, da se je v prvih mesecih letošnjega leta počutila zelo negotovo in ujeto, po drugi strani pa je vedela, da na trenutno situacijo ne more vplivati, lahko pa jo sprejme in kar se da najbolje izkoristi v svoj prid. In to je tudi naredila.
Strah je ovira za ljubezen
Vsi si želimo bližine, pristnih občutkov in ljubezni, a včasih se lahko znajdemo pred ovirami, ki nam preprečujejo, da bi se ji resnično prepustili. Globlji partnerski odnosi temeljijo na odprtosti, iskrenosti in zaupanju, medtem ko nam strah vzame možnost, da bi si jih dovolili.
Na ona-on.com se je spoznalo že blizu 30.000 Slovencev!
Raziskave kažejo, da se v Sloveniji spozna okrog 20 % parov preko spleta. Pri spoznavanju v živo so moški, predvsem po mnenju deklet, premalo pogumni. Strah pred zavrnitvijo, ki po nepotrebnem odvrača od pristopanja do nasprotnega spola, večina pripisuje nizki samopodobi.
Zaljubljena sem, a ne vem, kako naj mu povem
Zdravo, Brane! Zaljubila sem se v fanta, ki je nekaj let starejši od mene. Ko ga vidim, se enostavno zmedem in tako resnično vem, da me nekaj res prevzame, ko ga zagledam. Zelo rada sem v njegovi družbi, vendar mi je prijateljica svetovala, naj do njega delujem hladna in naj prvi korak prepustim njemu. Srečava se skoraj vsak dan, ker pa mi ne da miru, se odločim in mu napišem sms, čeprav mi je potem žal, ker se bojim, da mu s tem nekako težim. Sva zelo podobnega karakterja, nasmejana, zabavna ... Zelo rada bi, da bi mi on napisal kaj ali pa vsaj dal kakšen znak, da sem mu všeč, in se sam pripravil do tega, da mi kaj napiše ali me pokliče. Fant je res v redu in ima veliko 'oboževalk'. Midva se dobro razumeva in tudi namignil je že z besedami in pogledi, da pa sem mu mogoče všeč. Vendar ne vem, kaj narediti, da bi se potrudil in da bi ugotovila, ali mu je res kaj do mene in kako naj se do njega obnašam ... Kot da ga ni. Ali poznate kakšen boljši način, da bi fanta očarala. Že vnaprej se zahvaljujem za odgovor!! Zaljubljena!*
Resnična zgodba: 'Okužena sem z virsuom HIV!'
Vsak dan se v svetu z virusom HIV okuži okoli 300 ljudi, trenutno jih je okuženih približno 33 milijonov. V podsaharski Afriki, kjer je največ okuženih, je 60 odstotkov okuženih deklic in žensk. Vsako leto se z virusom HIV okuži okoli 370.000 novorojencev, skoraj vsi v revnih državah. Številke so strašljive in kljub temu, da smo prvič slišali za aids pred 30 leti, so stigma, diskriminacija in strah okuženih še vedno odraz družbenega nesprejemanja bolezni. Kljub temu nekateri o svoji bolezni govorijo. Preberite resnično zgodbo 23-letne študentke.