terapevtka aleksandra klopčič

Ambivalentni stil navezanosti lahko močno zaznamuje naše življenje
Najzgodnejši odnosi, ki jih doživljamo v svojem ranem otroštvu, nas močno zaznamujejo in vplivajo tudi na to, kakšen stil navezanosti bomo pridobili. Slednji nas spremlja še pozneje v življenju in se kaže v odnosih, ki jih vzpostavljamo z drugimi. Eden takih je tudi ambivalentni stil navezanosti, ki vključuje hrepenenje po bližini in globoko zasidran strah pred zapuščenostjo. O tem smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.

V tovrstnih odnosih so prisotni globoki občutki sramu in strahu
Odnosi so prežeti z najrazličnejšimi čustvi in nekateri resnično ljubijo preveč. Njihova ljubezen vključuje trpljenje in bolečino, saj pogosto tolerirajo različne oblike zlorab, izkoriščanje, varanje ... Pomembno je le to, da lahko ljubijo svojega partnerja, za katerega so pripravljeni narediti skoraj vse, saj nekje v sebi mislijo, da morajo, ker brez njega ne bodo preživeli. Njihovo življenje se vrti okoli samo enega vprašanja: kaj še lahko naredim, da me bo ljubil tako močno, kot jaz ljubim njega? To je ljubezen, polna ran in neprijetnih občutkov, medtem ko dihajo in živijo le za utrinke ljubezni, ki so jih v resnici redko deležni. Govorimo o soodvisnikih, nekoč "poteptanih" otrocih, ki iščejo svojo vrednost v odnosih tudi kot odrasli in vedno znova in znova podoživljajo stare, nerazrešene travme. O soodvisnih odnosih smo se pogovarjali tudi z zakonsko in družinsko terapevtko Aleksandro Klopčič.

Aleksandra Klopčič: 'Včasih še sami ne vemo, kaj točno iščemo pri partnerju'
Včasih je težko biti sam in prav takrat našo pozornost večinoma kradejo idealne podobe zaljubljenih parov, ki jih lahko vidimo na vsakem koraku, pa naj bo to na sprehodu po bližnjem parku, po televiziji, na plakatu, med klikanjem po družbenih omrežjih ali kar tako nekje na spletu. Kamor koli se obrnemo, nas nagovarjajo nasmejani obrazi popolnih parov, med katerimi si želimo biti tudi sami, zato se lahko mimogrede ujamemo v serijsko monogamijo. O tem smo se pogovarjali tudi s terapevtko Aleksandro Klopčič.

Si danes želimo sotočne ljubezni?
O ljubezni se ogromno govori, mogoče se zato iščemo med najrazličnejšimi opredelitvami in se sprašujemo, katera je tista prava za nas. Ali hočemo romantično pravljico, strastne noči, dolge pogovore, udobno življenje, materialne dobrine in kariero ali še vedno sanjarimo o klasični beli obleki, s katero bomo zvesto sledili tradiciji? V ospredju je individualni posameznik, ki se mora zdaj sam odločiti – svobodno. Svoboda pa nam daje malo morje izbire, zato se v njej mimogrede lahko izgubimo.

Ste v razmerju s čustveno nezrelo osebo?
Vsak od nas je kdaj navihan, nagajiv, zabaven, naiven, trmast, neodgovoren in še in še, a v odrasli dobi se od nas pričakuje tudi neka resnost, vsaj kar se tiče pomembnejših področij. To pomeni, da znamo uravnavati svoja čustva, smo kos številnim zadolžitvam in obveznostim ter smo sposobni vzpostavljati partnerske odnose. Vseeno pa se v zadnjem času vse več govori o čustveni nezrelosti, saj mnogi ne znajo ali ne zmorejo delovati v globljih odnosih. O tem smo se pogovarjali tudi z zakonsko in družinsko terapevtko Aleksandro Klopčič.

Kako se spreminjajo medsebojni odnosi v času karantene?
"Ljudje smo socialna bitja, zato je razumljivo, da v časih, ko imamo občutek, da smo v nevarnosti mi ali naši bližnji, iščemo stik s soljudmi, ki bi nam potrdil občutek, da je še vedno vse v redu," pravi zakonska in družinska terapevtka Aleksandra Klopčič. "Zaradi tega tudi nastaja ta absurd, da je ravno v času, ko smo naprošeni k omejitvi gibanja, v parkih, kavarnah in igriščih toliko ljudi." Z njo smo se pogovarjali o odnosih v času karantene, kako se spreminja vse, kar nam je bilo do zdaj samoumevno. "Karantena nam vzame možnost, da bi bežali od odnosov. Kdor je prej odšel po službi še na pijačo s prijatelji in večerno rekreacijo, z domačimi pa je preživel le nekaj ur dnevno, zdaj doživlja verjetno manjši šok."