višja sila
Pripravite se na Festival Liffe na VOYO!
Na VOYO smo zbrani ljubitelji filmov. Starih, novih, večnih. In vsako leto se veselimo novembra, ko Ljubljana zaradi Festivala Liffe postane prestolnica filma. Izbrane filmske poslastice z vsega sveta pa razveselijo tudi uporabnike VOYO. Da bo odštevanje do začetka festivala lažje, bomo na VOYO vsak dan postregli z enim od filmov, ki so na festivalu navdušili v preteklosti.
Oče šestih otrok javnosti razkril hudo diagnozo
James Van Der Beek je oče šestih čudovitih otrok, na katere je nadvse ponosen in jih vedno znova z veseljem pokaže javnosti. Zvezdnik, ki ga poznamo predvsem iz serije Simpatije, pa je zdaj javnosti sporočil, da je zbolel za hudo boleznijo, z diagnozo pa se spopada 's podporo svoje neverjetne družine'.
Tekmovalci Kmetije vse bolj obupani
Slabo vreme tekmovalcem na Kmetiji povzroča težave že ves teden, zaradi dežja pa je še posebej nejevoljen Aljaž, ki je končno postal glava družine, a se zaradi vremena ne more izkazati, kot bi si želel. Mu bo kljub vsem težavam uspelo zadovoljiti gospodarico Nado?
Obupana bralka: 'Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab.'
Pozdravljeni, z možem sva skupaj od poletja 2008. Po enem letu se nama je rodil že prvi sin in nato v dveh letih in pol še dva. Ko sem ga spoznala, sem si rekla, on me ima pa resnično rad. Nikoli ne bo imel druge. Ko je bil najmlajši sin star deset mesecev, mi je neka višja sila v roke porinila njegov telefon. Prebrala sem nekaj, česar si nobena ne želi. V stiku je bil z žensko, zaradi katere je pred leti delal samomor in bil tudi hospitaliziran. Živeli smo v hiši njegovih staršev. Tam sva si uredila stanovanje. Takrat sem z otroki odšla v še nedokončano hišo, ki sva jo gradila. Seveda je prišel za nami. Živeli smo naprej, kot da se ni nič zgodilo ali dogajalo, vse do danes. Vendar sem se v vsem tem času začela prebujati in zbujati. Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab. Vedno ima prav, drugih mnenj ni. Jaz sem že pet let doma, brez službe in dohodkov, ker je bilo po njegovem tako bolje ... Trenutno sva v ločitvenem postopku. Iz hiše se noče izseliti, čeprav ni imel tu nikoli stalnega prebivališča. V službi ima naziv direktorja, podpisuje se z izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist, vendar ima opravljeno organizacijo v Kranju, vsi ljudje ga imajo radi ... Starejši sin od njega sliši le to, da mu trebuh raste, srednji je športno nadarjen, se ga boji. Začel se je zapirati v sobo in cele dneve igra igrice. Mlajši sin mu nagaja in ga tepe. Mož tudi v koronskih časih hodi domov pozno, pijan, agresiven, je povsem brez empatije. Izgovarja se na službo. Le kaj bi še radi, saj imamo vse! Od njega sem si vzela le toliko, da imam tri psihično in fizično uničene sinove. Spolnih odnosov ali ljubljenja ni bilo nikoli. Vendar je bil idealen mož. Jaz se postavljam na noge, imam pomoč. Vendar s tem samo poslabšujem odnos v družini. Iščem tudi službo. Z otroki se veliko pogovarjam in ukvarjam, vendar so do mene tudi nespoštljivi. Imam že mnoge čine ... Zavedajo se, da ne ukrenem tistega, kar bi morala, tistega, kar je moje poslanstvo, in sicer, da jih kot mamica zaščitim. Ne najdem izhoda, nimam moči. Pa tako enostavno se sliši! To nisem jaz. Sploh se ne prepoznam. Mogoče je bila to le izpoved. Vesela pa bom vašega odgovora, da dobim še dodatno moč, ki jo potrebujem za pobeg iz razmerja. Iz srca hvala! M.
Ko ti reče, da potrebuje nekaj časa zase ... kaj v resnici hoče?!
Pozdravljen, Brane! Pred več kot pol leta sem srečal prijazno dekle. Spoznala sva se na zelo nenavaden način in prepričan sem, da noben od naju ni pričakoval, da bova sploh šla na drugo pijačo, kaj šele v posteljo. Takrat je minil le kakšen mesec, odkar je končala svoje 6-letno razmerje. Razlog? Ni bilo prave komunikacije in sledil je sporazumen razhod z bivšim. Vsaj tako mi je rekla. Od dneva, ko sem jo spoznal, sta minila dva, trije meseci, da sva šla na najino prvo pijačo. Potem je vse postajalo čedalje bolj intenzivno. Skupni izleti, konstantna druženja, tudi seks. Intenzivno sva se spoznavala približno tri mesece. Jaz sem ji dal vedeti, da imam potrpljenje, da se mi nikamor ne mudi, a da želim biti njen edini. Prepričan sem, da sva oba iskreno uživala v skupnih trenutkih. Punca je bila dejansko srečna, tudi doma naj bi opazili, da žari od sreče, da je zopet tista 'prava'. Vztrajala je, da se z mano počuti fenomenalno, kar je tudi meni dajalo nek zagon. Vseskozi sva oba vedela, da potrebuje čas, da preboli prejšnjo zvezo. In da sam nekoliko bolj čutim najin odnos kot ona. A verjamem, da si naju je tudi ona želela oziroma si še vedno nekako želi. Problem pa se je pojavil pred kratkim, ko je zaradi višje sile ponovno prišla v stik z bivšim. Mogoče je že prej, pa tega ne vem, vendar dvomim. Ta višja sila je bila bolezen njegovega sorodnika. Od takrat se do mene obnaša popolnoma drugače. Povedala mi je, da je bil ta dogodek zanjo pravi šok preko katerega je ugotovila, da očitno še vedno nekaj čuti do bivšega - čustva, ki jih ne zna pojasniti in katerih jo je strah. Dejala mi je še, da potrebuje nekaj časa zase, da razmisli. In da se bova slišala, kar se do danes še ni zgodilo. Ne vem, ali je z njim ali dejansko potrebuje nekaj časa zase, da si uredi misli. Ne vem, ali še obstaja verjetnost, da se vrne k meni ... Mene to zelo boli. Kot še nikoli. Pogrešam tistega človeka, kakršen sem bil ob njej. Bila sva si tako podobna in sorodna, da mi to ne da miru. Ravno zato sem pripravljen narediti nekaj, kar nisem še nikoli. Vseskozi mi je govorila, da jo nekako plaši, kako sorodna sva si in da si ni mislila, da je to dejansko mogoče. Da ji dajem energijo in smisel življenja. Mislim, da ni lagala, ker sicer ne bi preživljala ur in dni z mano, niti se ne bi spustila v seksualno razmerje. Seks je bil enkraten, oba sva doživela več orgazmov. Ne gre mi iz glave, da morda oba izgubljava nekaj, za kar sem prepričan, da bova čez čas oba obžalovala. Jaz se tega zavedam, ona se še bo. To vem! V tem trenutku naju sam zagotovo bolj povezujem, a vem, da tudi z njene strani vse ni bila le avantura. Ali me je dejansko od začetka želela le izkoristiti? Ne vem, koliko časa naj jo še pustim pri miru. Kako naj jo potem vprašam, kaj bo z nama? Ko sem to nazadnje rekel, je dejala, da iskreno ne ve, da uživa vsak trenutek z mano, da pa se boji biti prizadeta in podobno. Roko dam v ogenj, da je ne bi prizadel, to sem ji jasno povedal, pa vseeno ne vem, če mi povsem zaupa. Konstantno sem ji izkazoval pozornost in podporo. Brane, naj jo pustim in poskušam pozabiti ali naj ji še kaj napišem, jo vprašam, kako in kaj - kaj naj naredim? Povsem sem izgubljen, to se mi še ni zgodilo, še nikoli nisem tako norel za neko žensko. Ponavadi je obratno, zato me vse toliko bolj bega. In bojim se, da tako sorodne in isto misleče ženske ne bom več spoznal ... Hvala za odgovor in upam za pomoč! Lp, The Best