zaseden moški
Če si želi biti z vami, tudi bo. Tako preprosto je.
Nekdo je nekoč dejal, da bo moški, če vas hoče v življenju, naredil vse za to, da vas bo tudi imel. In to je preprosta resnica. Če si resnično želi biti z vami, si bo vzel čas. 'Zaseden' je beseda, ki jo uporabljajo tisti moški, ki z vami ne ravnajo tako, kot si zaslužite.
'Naj imam ženske za eno noč ali naj najdem sorodno dušo?'
Pozdravljen, Brane, na tebe se obračam z vprašanjem, ki je za nekatere popolnoma banalno, a zame ni. Prihajam v neko fazo zrelosti in spoznavam neke resnice, ki so bile zamolčane ali pa so šle mimo mene skozi življenje. Do tega ni še nikoli prišlo in sedaj, ko sem v novi službi in obkrožen z ženskami različnih starosti, ne vem, kaj mi je. Kolega, ki dela z menoj, je zaseden, ima partnerko in otroka, in ker skupaj delava v podjetju kot tehnologa, se odlično razumeva. Zaupava si vse, tudi neke zadeve, ki jih je doživel v svoji starosti oziroma mladosti. Bil je pravi ljubimec ... Doživel je marsikaj in prav je tako, saj izkušnje štejejo, a ko meni to govori, se sprašujem, zakaj mi to razlaga. Počutim se kot sirota oziroma sram me je pred njim in ne vem, če mu lahko zaupam kot prijatelju, čeprav mi je kot brat. Ne vem, kako naj mu razložim, kaj si želim. Nikoli ni bilo časa ali pa so bile takšne okoliščine in je ta del življenja šel čisto mimo mene. Prav sram me je. Nikoli ni bilo možnosti, da bi se znorel in imel nekaj izkušenj. Verjamem, da veš, kaj mislim. Sem v tej starosti, da ne vem, kaj naj si mislim o svojem življenju. Želim si spremeniti zadeve na tem področju življenja, a nimam nič izkušenj. Ne vem, če sem edini tak na svetu ali jih je čedalje več. Želim si najti eno, s katero bi bil, ampak ne vem, naj se pri starosti znorim in imam ženske za eno noč, ali naj delam na tem, da najdem sorodno dušo. Razmišljam tudi o psihologu oziroma seksologu ali hipnozi, da razčistim svoje dvome. Prosim za tvoj nasvet.
To so najpogostejše laži poročenega moškega, ki vara
Ljubezenski trikotniki so že od nekdaj navdih za mnoga dela, prepletena s strastjo in žarom, a na koncu vedno tudi z razočaranjem in izdajo. Ljubezen se zgodi, a nikoli povsem sama od sebe, saj tudi sami odločamo, koga bomo vzljubili oziroma ljubili. V ozadju ljubezni do zasedenega moškega je lahko marsikaj, od zamegljene želje po partnerju, ponotranjenih občutkov manjvrednosti in slabe samopodobe do strahu pred globljimi odnosi oziroma intimo. V teh primerih si lahko mimogrede izberete moškega, ki vas ne bo nikoli ljubil, kot si zaslužite ali kot ste navajene ljubiti same – preveč in za dva.
Kdo je Damiano David, rocker, ki je čez noč postal svetovni seks simbol
Damiano David, pevec italijanske rock skupine Måneskin, ki je letos slavila na Evroviziji, je najbolj vroča tema te dni. Potem ko je uspešno opravil test in dokazal, da med glasbenim izborom ni jemal drog, je pevec postal prava spletna senzacija, število oboževalcev skupine pa je verjetno čez noč naraslo za nekaj milijonov.
To je moški, ki vas ne ljubi, kot si zaslužite
Odnosi so prostovoljni, zato ni naključje, da ste se znašli v takšnem, v katerem ste samo druga ženska, opora moškemu, ki mogoče išče uteho, potešitev ali razvedrilo. To ni moški, ki se ga izplača ljubiti, in to ni moški, ki ljubi vas.
Najbolj klišejski izgovori za konec zveze, ki smo jih slišale že vse
Ob koncu razmerja se ljudje pogosto zatekamo k obrabljenim in izpetim frazam, ki pa v resnici povedo več, kot se zdi na prvi pogled. Tako na primer fraza: "Nisem pripravljen na resno zvezo" v resnici pomeni: "Nisem pripravljen na zvezo s tabo."
'Jaz sem ženska, ki spi s tvojim moškim'
'Jaz sem tista, s katero te vara," je zapisala v iskrenem pismu in ga anonimno objavila na spletu.
Slovenka priznala, da sanja o trojčku z Ladom Bizovičarjem
Živijo, Brane. Stara sem 28 let. Imam moža, s katerim spolni odnosi niso več to, kar so včasih bili. Prej je bilo vse zelo strastno, od rojstva otroka pa je vse samo rutina. Iz službe odhaja pozno in je zato zelo utrujen, zato so najini spolni odnosi bolj redki. Pred kratkim sem na erotični spletni strani zasledila "hard" posnetek trojčka, in sicer dva fanta in ena punca (punca je bila zvezana). Ugotovila sem, da me ta podrejenost neizmerno spolno privlači in od takrat naprej razmišljam samo o tem, da bi imela spolne odnose z možem in še z nekom tretjim, čim bolj podobnim Ladotu Bizovičarju. Ne vem, kako bi možu predstavila svojo idejo in mu povedala, da si tega resnično želim, saj vem, da je zelo ljubosumen moški, čeprav sem pripravljena tudi na obratno kombinacijo trojčka ( 2 punci in en fant).
Kam so izginili vsi pravi moški?!
Pozdravljen, Brane. Malo se bom izpovedala in postavila nekaj vprašanj. Ženska sem. Da, ženska v polnem pomenu besede: počutim se ženstveno, vedem se ženstveno, oblačim se ženstveno ... Pa vendar se premnogokrat počutim, da imam več jajc kot marsikateri tip, in to mi ni všeč, kar se ljubezenskih odnosov tiče. Ne da mi ni všeč, da sem jaz odločna, samostojna ženska in še zdaleč, da bi bila konzervativna, ampak v okviru intimnih ljubezenskih odnosov mi ni všeč, če je tip pusy. Ne vem, kaj se je zgodilo z generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40, ampak sploh ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante. V tem svojem opažanju še zdaleč nisem edina, pridružuje se mi masa znank. Govorim predvsem o odnosu do tega, kako ti "mladi" samski moški pristopijo do ženske, ali bolje rečeno, sploh ne pristopijo in se prepustijo, da pač ena zagrebe za njih (pri tem so svetle izjeme zasedeni, poročeni ali celo sveže pečeni očetje - groza!!!). Halooo?!? A je tipom to dejansko rajcig? A dejansko spoštujejo to žensko in so sploh zagreti zanjo? A je tej ženski to rajcig, vzpodbudno? A se počuti kaj občudovana? Kje je tu romantika, dvorjenje? Zadnjič sem gledala oddajo o prvi jugoslovanski diskoteki, ki je bila odprta nekje v sedemdesetih letih na jadranski obali. Zdaj že ostareli moški, ki je to diskoteko obiskoval, je med drugim dejal: "To so bili še časi, ko so moški znali pristopati do žensk!". Hja, še starejši moški opazijo pomehkuženost današnjih tipov, ki jih z razlogom ne bom poimenovala moški. Pa kar vsi so nekaj zmedeni, zgubljeni, čakajo na vrhunec svoje kariere, na dan D, da bodo pripravljeni na resno razmerje, ta čas pa bi samo nekaj postrani ali samo poskušali in zraven vsak dan na kosilo k mamici. Seveda posplošujem in naj mi oprosti peščica tistih pravih moških, kar jih je. Ampak po žalostni statistiki sodeč, je ta peščica tako skromna, da bi skoraj kazalo zgrabiti prvega takega moškega, ki pride mimo, pa če bi mi bil všeč ali ne. Vendarle pa se imam toliko rada, da si privoščim osebo, ki je tudi meni všeč, kar je konec koncev tudi edina zdrava podlaga za trajno in stabilno zvezo. Marsikdo mi je že pribil: "Kako si pa ti lahko samska? Mogoče si preveč izbirčna ..." ali pa "Zate pa gotovo stojijo v vrsti!". S tem ne želim povedati, kako sem jaz oh in sploh, lepota pa je po mojem prepričanju zelo relativna stvar. Lahko pa rečem, da verjamem, da sem zabavna, urejena in prijazna oseba in da mi drugi rečejo, da sem postavna in lušna. Aja, pa kak freak tudi nisem, ena dolgoletna zveza se je pač končala. A ne glede na to, vrste ni in nimam kaj izbirati in zatorej nisem izbirčna. Omenjene vrste tudi ni pri mnogih izjemno simpatičnih prijateljicah in znankah. Kaj vrste, večina "razmerij" pri teh prijateljicah in znankah se je začela na žensko pobudo, ker če bi čakale na tipe, bi le-tem najbrž 7x zrasla brada okoli šanka, katerega se tako goreče oklepajo. Žal to ponavadi niso trajna in globoka razmerja, ker tipi preprosto niso dovolj zainteresirani. Logično - po svojem bistvu so lovci, a se v tej situaciji počutijo kot plen. Še največ sreče so imele tiste, ki so svojo ljubezen spoznale kje v tujini. Pa ne mi reci, da pri nas ni več moških, ali? Kot pravi Feri Lainšček "Sreča ni nekaj, kar pride naproti." So, what shall I do??? ;)
To je težava, s katero se sooča večina parov!
Brane, zdravo! Na tebe se obračam, ker imam probleme s partnerjem in si želim slišati tvoje mnenje. Že štiri leta sva skupaj in zadnje čase imava problem v komunikaciji. On je tip človeka, ki je zelo ljubosumen in s težkim srcem zaupa, veliko hodi ven in veliko časa preživi s kolegi. Sicer me rad razvaja, a si želim več skupnega čveka, spontanih stvari ... Pravi, da si želi resne zveze, ampak se mi zdi, da čas raje posveti družbenim omrežjem kot druženju z mano. Zdi se mi, da naju to zelo oddaljuje, govorim mu, da se mi ne zdi prav, ampak me ne posluša. Njegov značaj je zelo močen in ne morem mu dopovedati, kako zelo si želim, da bi dejanja prenehal in čas posvetil meni, brez telefona in interneta. Sem ženska, ki potrebuje pozornost, ljubezen, naklonjenost, zaupanje in predvsem spoštovanje. Skrbi me tudi njegova družba, ki je predvsem neresna, a sem jo sprejela. Včasih se ne javlja na telefon in vedno najde izgovor, za druženje s kolegi pa izvem tik pred zdajci, kar me moti. Imela sva veliko pogovorov o tem, a se mi zdi, da to več ne zadostuje. Včasih je z glavo čisto nekje drugje, na tretjem planetu, in če sem čisto iskrena, me skrbi zanj ... Zanima me, ali bi mu morala dopustiti, da to počne še naprej, ampak me zelo skrbi da bo to vplivalo na naju ... Po pogovoru z žensko družbo sem še bolj razdvojena, saj menijo, da si nekega drugega mesta ne zaslužim. Nekaj punc, ki jih poznam, so bile v podobnih okoliščinah, in zdi se mi, da so v današnjem času moškemu spolu pomembni samo še TV, internet in kakšna Fifa in pivo, in to bi naj bil smisel življenja. Menim, da se je zelo navezal name in sem zdaj že njegov vsakdanjik oz. ritual in mu je bolj pomembno druženje s fanti. Težko je, ker ga imam rada, ampak se zelo bojim, da me bo enkrat na račun svojih dejanj izgubil. Trudim se na področju izobrazbe, hobijih in predvsem mi je pomemben odnos s komerkoli, posebej z njim, če si res želiva skupne prihodnosti. Nate sem se obrnila zato, ker ne vem več, kako naprej in sem v dvomih, in me zanima mnenje moškega z veliko izkušnjami. Imaš morda kak nasvet? Hvala! Lp, Punca
Zapletla se je z 20 let starejšim ločenim moškim, sedaj pa ...
Brane živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji, ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.
Bojim se svojih čustev
Pozdravljeni, gospod Brane! Dolgo sem oklevala, kako naj vam opišem svoj problem, ker se mi vsakič, ko se spravim pisat, zazdi nepomemben. Mogoče se bo tudi vam zdelo tako, zato mi prosim kar direktno odgovorite in me spravite na realna tla. Problem se nahaja na ljubezenskem področju. Da bi vam lahko problem razložila, moram začeti na začetku ... Kot majhna sem se zaljubila v nekega fanta, s katerim nisva bila nikoli skupaj, ampak je bil moja simpatija na daleč. Čutila sem 'metuljčke' v trebuhu in srečna sem bila, ko sem ga videla. To je bila mladostna ljubezen, ki je seveda skozi starost pojenjala. Nato vse do faksa nisem imela zveze, ker nisem želela. Vsi tisti, ki so želeli mene, mi niso bili všeč, če pa je bil kdo všeč meni, pa je že bil zaseden in posledično prepovedan oziroma je bil njihov 'sloves' takšen, da z njimi nisem želela imeti ničesar. Nato sem odšla študirat in spoznala fanta, nekaj let starejšega, ki me je prevzel. Nato sva odšla na nekaj zmenkov in sva se zelo ujela. Odločila sva se, da poskusiva z zvezo. Od prvega dneva zveze sva resna in nama je lepo. Iskreno lahko rečem, da mi je lepo ... ampak tu se potem zgodi problem ... Ker nisem imela resne zveze, sem zveze vedno opazovala preko prijateljic, jim dajala nasvete, na njihovih napakah sem se učila in videla stvari, katere one niso ali pa niso želele videti ... zato sem bila pri najinem začetku zveze izjemno previdna. Zdi se mi, da si nisem dovolila, da bi se zaljubila, saj ga nisem poznala in bi me lahko izkoristil. Zdelo se mi je, kot da si ne dovolim zaljubiti vanj ... počutila sem se lepo, skrbel je zame, zaljubljal se je ... tudi jaz na neki način. Vse, kar sva odkrivala skupaj, se mi je zdelo čudovito. Vedela sem, da je to moški, ki ga lahko vsako dekle le išče ... tudi zdaj tako mislim ... od samega začetka se je moje mišljenje o njem le dvigalo. Imela sem srečo, saj me ima res zelo rad, razmišljava celo o skupnem življenju, rad bi imel družino ... vendar se jaz sprašujem, zakaj nisem občutila teh 'metuljčkov' kot takrat v otroštvu? Vem, da se ljubezen pri odraslih meri z drugačno močjo, z drugimi vrednotami, vendar mi je zdaj žal, da tega nisem občutila, ker se mi zdi, da sem spustila velik del med nama in bi lahko bila o tej ljubezni se bolj prepričana ... skupaj sva že štiri leta in res nimam besed. Ob njem se počutim lepo, vem, da ga imam rada, strah me je le tega, da ne bi kdaj spoznala kakšnega moškega, ki bi ta stara čustva v meni vzbudil, in bi nato razmišljala, ali svojega fanta res ljubim ali pa je vse samo navada in posledica tega, da je to moja prva resna zveza ... prva resna zveza, ampak srečna ... ker ne morem reči, da nisem srečna, seveda sem. In ko sem ob njem, ne razmišljam o drugih moških, ampak me je strah, ker vem, kako intenzivno lahko čutim ... in če povem po resnici, vem, da je tisto v otroštvu bila ljubezen. vem, da so ta čustva še nekje v meni ... in prepričana sem bila, da bom tako čutila tudi do svojega partnerja. Pri svojem fantu pa sem čutila navdušenje, občudovanje in nežnost ... nato sem skozi čas čutila tudi povezanost in sigurnost ... ko ga ni bilo, nisem mogla brez njega ... tudi danes je enako ... vendar pa se mi je zgodilo, da sem spoznala fanta iz Hrvaške, ki je bil nekaj dni v Sloveniji. Spoznala sem ga preko prijateljice. Med nama se ni odvilo nič. Videla sem, da sem mu všeč, kot je tudi on bil všeč meni ... ampak nisem pustila, da bi me zmedel, pa tudi, ko je izvedel, da imam fanta, je bil obziren. Mislim, da sem rahlo začutila nekakšno simpatijo do njega ... kakor nekoč do tistega fanta. Zato sem se tega tako ustrašila, da sem se odločila, da vam pišem. Ker se tistega fanta iz Hrvaške tu in tam spomnim ... Ne želim iti narazen s svojim fantom, vendar se mi včasih zazdi, da bi morala dati nekaj 'skozi', da bi znala ceniti to, kar imam, ker včasih, kot da pozabim ... želim vedeti, ali ga ljubim ... ali pa je to le neka vrsta navezanosti, ker je on moj prvi fant v vsem ... In živeti z nekom se meni zdi resen korak, ker ne želim živeti z vsakim moškim, ki ga srečam ... ravno zato se mi to zdi še neka preizkušnja več v življenju ... Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem in upam, da vam nisem kratila časa ... včasih se nekomu tak problem ne zdi velik, verjemite pa, da meni krati spanec ... Hvala za vse! Lep pozdrav od Katalonke!
V Ljubljani ne najde pravega žrebca za seks
Dragi Brane ... sem ženska okrog tridesetega, ki bi po vseh pravilih morala najbolj uživati v seksu – tega pa ni od nikoder! Kljub temu, da imam dva ljubimca, se včasih zgodi, da ne seksam po 2, 3, ... tudi več mesecev, oblegajo pa me samo upokojenci in zreli poročeni (!) moški, kar ne pride v poštev. Navadni simpatični (in resni) fantje se me bojijo, saj sem precej odločna, postavna in poslovno uspešna – in ponavadi niti ne pristopijo (ko pristopim sama, se ustrašijo). Nabor mojih hobijev je resda bolj skromen, saj navadno delam od jutra do večera. Ali res ne gre drugače, kot da se prebarvam na blond, oblečem tigraste pajkice in odpetkam v enega od ljubljanskih "fensi" klubov? To niso moje scene ... Anastasya
Diano bi lahko rešil pred smrtjo
Pred dnevi je zaradi tumorja umrl 71-letni ameriški poslovnež Theodore -Teddy Forstmann, moški, ki je veljal za enega najbogatejših Američanov. Bil je pretkan finančnik, njegova edina slabost pa so bile šibke ženske, ki so potrebovale njegovo zaščito in luksuzna darila. Ena od njih je bila tudi princesa Diana, ki se je s poslovnežem menda zapletla malo pred svojo smrtjo. Med Teddyjem in Dodijem Al Fayedom je izbrala slednjega, njena odločitev pa se je poleti 1997 žal izkazala za usodno.