zaseden partner
5 znakov, ki kažejo na to, da vas vara tudi, če tega ne prizna
Vse bolj smo tolerantni do najrazličnejših odnosov, kar vključuje mnogo odtenkov, od tistih bolj svobodnih, neobvezujočih do tradicionalnih. A kakor koli pogledamo, varanje je bilo že od nekdaj prisotno, saj se je o ljubezenskih trikotnikih vedno govorilo in se še vedno govori. V njem se lahko znajde skoraj vsak, hote ali nehote in takrat ima pravico vedeti, da je prevaran.
Razlogi, zakaj se spuščamo v odnose z zasedenimi partnerji
Večina nas sanjari o ljubezni, ki ne vključuje tretje osebe, kljub temu pa se mnogim zgodi, da se zapletejo, včasih nehote, spet drugič povsem zavestno, v odnos z osebo, ki že ima nekoga, torej drugega partnerja. V tem primeru dvome in pomisleke zamenja upanje, da se bo scenarij odvil po naših željah in tako se lahko hitro znajdemo v ljubezenskem trikotniku, kjer bomo več ali manj deležni samo drobtinic ljubezni. Samo upanje v srečen konec v teh primerih ni dovolj, a je vseeno dovolj, da v svoje življenje vzamemo tudi tiste, za katere vemo, da z njimi ne bomo dobili tega, kar si želimo – ekskluzivno ljubezen. O tem, zakaj pristajamo na manj, ko vstopamo v odnose z zasedenimi partnerji, smo se pogovarjali tudi s terapevtko Tino Korošec.
Zapletla se je z 20 let starejšim ločenim moškim, sedaj pa ...
Brane živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji, ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.