Da so ženske v britanski kraljevi družini bolj vzdržljive kot moški, je dokazala že kraljica Victoria, ki se je – podobno kot kasneje sedanja kraljica – na prestolu znašla po naključju. Ob rojstvu je bila šele peta v vrsti za prestol, a so pomanjkanje dedičev tistih, ki so bili v vrsti pred njo in zgodnje smrti poskrbeli, da je leta 1837 prav ona, le nekaj dni po svojem 18. rojstnem dnevu, zasedla kraljevi prestol, na katerem je nasledila svojega strica, kralja Williama IV. Victoria je kroni posvetila svoje celotno življenje, vladala je 63 let, sedem mesecev in dva dneva, še danes pa to obdobje imenujemo viktorijanska doba. Victorijino dolžino vladanja je uspela preseči šele sedanja kraljica, ki bo v začetku februarja obeležila 67. obletnico vladanja.

Victoria se je leta 1840 poročila s svojim bratrancem, princem Albertom, ki je bil od nje nekaj mesecev mlajši. V zakonu se jima je rodilo kar devet otrok, poročena pa sta bila 21 let, ko je komaj 42-letni princ umrl. Stroka si ni povsem enotna, zakaj se je to zgodilo; dejstvo je, da je princ več let tožil za težavami v trebuhu, kar bi lahko povzročila Crohnova bolezen ali celo trebušni rak. V istem letu je poleg moža kraljica izgubila tudi svojo mamo, zato se je globoko užaloščena zavila v črnino in se dolgo časa izogibala javnosti, kar je povzročilo vzpon republikancev, a je sčasoma ponovno začela opravljati svoje dolžnosti. Na prelomu stoletja, leta 1900, je imela kraljica Victoria 81 let, ko je umrl njen drugi sin Alfred, kar jo je ponovno pahnilo v globoko žalost. Kmalu ji je začelo pešati zdravje, imela je težave z revmo, njene oči je napadla katarakta, nekaj dni pred smrtjo je postajala zmedena. Umrla je 22. januarja 1901, ob njej je bil tudi prvorojenec, Edward VII., ki jo je na prestolu nasledil, kot njena zadnja želja pa je bil ob njej tudi pomeranec Turi. Pokopana je v kraljevem parku Windsor, pokopali pa so jo z njeno poročno vlečko.

Še isti dan je britanski kraljevi prestol zasedel kralj Edward VII., ki se je Victorii in Albertu kot prvi otrok v Buckinghamski palači rodil 9. novembra 1841. Prestol je zasedel le nekaj mesecev pred svojim 60. rojstnim dnem, na njem pa je bil 9 let, ko je umrl za posledicami bronhitisa. Po poročanju tistih, ki so bili okrog njega, je pokadil dvajset cigaret in dvanajst cigar na dan.

Edward se je sicer poročil leta 1863, ko mu je bilo 22 let. Očetova smrt, ki se je zgodila dve leti prej, je njegovo mamo, kraljico Victorio, močno zaznamovala, zato je namesto nje odšel na uradni obisk Srednjega vzhoda, nato pa se poročil s princeso Alexandro Dansko. Alexandri je poroka prinesla naziv waleške princese, ki si ga trenutno lasti Camilla Parker-Bowles. Zakon Edwarda in Alexandre je kraljici Victorii sicer povzročil nemalo sivih las, zakonca sta uživala razkošno življenje, poleg tega pa si je Edward privoščil številne ljubice, od znanih estradnih imen do prostitutk, zgodovinske knjige pa skupno omenjajo kar 55 imen. Ena izmed ljubic je bila Alice Keppel, Camillina prababica. Kot vemo, se je Camilla poročila s Charlesom, ki je Edwardov prapravnuk. Edward sicer nikoli ni priznal nobenega nezakonskega otroka, medtem ko se mu je v zakonu rodilo šest otrok; prvorojenec Albert je leta 1892 pri osemindvajsetih umrl zaradi pljučnice.

Ker je Alexandrin in Edwardov prvorojenec umrl, je po kraljevi smrti prestol prevzel drugi sin, George V. Prestol je prevzel na dan očetove smrti, 6. maja 1910, in ga obdržal slabih 26 let, ko je pri sedemdesetih umrl po več letih zdravstvenih težav. V svojem vladanju se je moral George V. sicer soočiti s 1. svetovno vojno, ob strani pa mu je stala princesa Mary, babica sedanje kraljice, ki je bila sprva v zakon obljubljena starejšemu bratu Albertu. Ko je slednji umrl, se je kraljici Victorii zdelo, da je Mary še vedno najbolj primerna žena za bodočega kralja in je poskrbela, da sta se George in Mary zbližala. Zaljubila sta se in leta 1893 tudi poročila. Po poročanju mnogih virov sta imela srečen zakon, v katerem sta si bila zvesta, pogosto sta si izkazovala tudi naklonjenost. V zakonu se jima je rodilo šest otrok in kot je bilo pričakovano, je leta 1936 po kraljevi smrti prestol prevzel prvorojenec, Edward VIII.

Ni pa bilo pričakovano, da se bo Edward VIII. zaljubil v žensko, ki za njegov novi kraljevi status ne bo primerna. Kralj je sicer že pred prevzemom prestola slovel kot velik ženskar, a se je leta 1930, šest let pred očetovo smrtjo, umiril, ko je spoznal Američanko Wallis Simpson. Podobno kot gre sodobna zgodba princa Harryja in Meghan Markle, se je vanjo zaljubil in z njo začel razmerje, kar je bilo sicer splošno znano. Njegova starša sta Simpsonovo sprva tudi sprejela v Buckinghamski palači, a sta se ji kasneje odpovedala. Le deset mesecev po prevzemu prestola je kralj napovedal svojo namero, da se z Wallis poroči, česar tako britanska vlada kot cerkev nista mogli sprejeti, zato je sprejel težko odločitev: prestolu se je po manj kot letu dni odpovedal. Odločitve najbrž ni obžaloval, saj je bil z Wallis Simpson poročen vse do svoje smrti, kar 35 let.

Ponovni preobrat je poskrbel, da je britanski kraljevi prestol zasedel kralj George VI., drugi sin Georgea V. in princese Mary, z njim pa se začenja tudi sodobna zgodovina britanske kraljeve družine. Čeprav ga je dvakrat zavrnila, je bil odločen, da se poroči s prijateljico iz otroštva, Elizabeth Bowes-Lyon, ki se je leta 1900 rodila v britansko aristokratsko družino. Čeprav ga je ljubila, Elizabeth baje sprva ni dišala ideja, da bi se pridružila kraljevi družini, a jo je George sčasoma omehčal. Poročila sta se 26. aprila 1923 v Westminstru, v zakonu pa sta se jima rodili dve hčerki, Elizabeth, sedanja kraljica, je bila rojena 21. aprila 1926, njena sestra Margaret pa štiri leta pozneje. Ne da bi pričakovala, da bosta kmalu zasedla kraljevi prestol, sta George in Elizabeth – v tistih letih poznana kot vojvoda in vojvodinja yorška – živela mirno življenje, v javnosti pa se s hčerama nista kaj dosti pojavljala. Leto 1936 je sprva prineslo kraljevo smrt in Georgeov starejši brat je prevzel prestol in ko se mu je manj kot leto dni pozneje odpovedal, je George doživel šok: postal je britanski kralj. Čeprav tega ni pričakoval, je bil odločen, da dvoru povrne ugled in v javnosti zagotovi zaupanje kraljevi družini, ki jo je omajala bratova abdikacija. V času svojega kraljevanja se je soočil tudi z 2. svetovno vojno, po kateri se je njegovo zdravje poslabšalo, kar gre dodatno pripisati tudi verižnemu kajenju, zaradi česar se mu je razvil rak na pljučih. Čeprav tega v otroštvu ni pričakovala, je morala mlada Elizabeth zaradi očetovega slabega zdravstvenega stanja prevzeti več odgovornosti. Tako se je v začetku februarja podala na večtedenski uradni obisk Avstralije in Kenije in prav v slednji je bila 6. februarja 1952, ko je kralj mirno umrl med spanjem. Nemudoma se je vrnila v Veliko Britanijo; čeprav jo je pred dnevi zapustila kot princesa, se je vrnila kot kraljica.

Ostalo je dobro znano. Kraljica Elizabeta II. se je nepričakovanega izziva lotila z odločnostjo, tako kot nekaj let prej z namero, da se poroči s princem Philipom. Ker ni bil tako premožen kot Elizabeth in ker je bil tujec, so njunemu zakonu sprva številni odkimavali z glavo, a ko se je Philip odpovedal svojim grškim in danskim nazivom, poleg tega pa je sprejel tudi anglikansko vero, so jima dovolili poroko, ki se je v Westminstru zgodila 20. novembra 1947.

Le šest dni pred prvo obletnico njune poroke, 14. novembra 1948, sta Elizabeth in Philip dobila prvega otroka, princa Charlesa. Pred trenutkom, ko je Elizabeth postala kraljica, se je leta 1950 rodila še princesa Anne, princa Andrew in Edward pa sta se rodila pozneje – prvi leta 1960 in slednji 1964.

Če bi se Elizabethi v preteklosti zgodilo karkoli nepričakovanega, bi kraljevi prestol prevzel njen prvorojenec, princ Charles, zato je bilo njegovo iskanje neveste pogosto pod drobnogledom tako medijev kot same kraljeve družine. V mladosti je prijateljeval z več ženskami, med drugim se je dobival tudi s sedanjo ženo Camillo, leta 1977 pa se je srečeval s Sarah Spencer, ko je spoznal njeno mlajšo sestro Diano Spencer. Čeprav sprva nanjo ni gledal kot na potencialno partnerko, sta se Diana in Charles leta 1980 zaljubila; Sarah in Charles sta se razšla veliko pred tem. V zakonu, ki je bil medijsko zelo odmeven, sta se jima rodila dva sinova, princ William in princ Harry.

Princ Charles je še vedno tisti, ki bo nemudoma po smrti kraljice Elizabete II. prevzel kraljevi prestol. V zadnjih letih so se pojavila ugibanja, ali bo zaradi svoje starosti – lani je praznoval 70 let – prestol nemara prepustil svojemu prvorojencu, princu Williamu, a uradne izjave o tem Buckinghamska palača ni nikoli izdala.

Princ William in princ Harry sta se v minulih letih oba poročila. Prvi s Kate Middleton, ki jo je William spoznal med študijem, princ Harry pa je ameriško igralko Meghan Markle spoznal na zmenku na slepo. Njuna zgodba močno spominja na tisto iz leta 1936, ko se je kralj Edward VIII. zaljubil v ameriško ločenko Wallis Simpson, le da se je moral takrat odpovedati prestolu, česar Harryju ni bilo treba storiti. Čeprav je bil ob rojstvu tretji v vrsti za kraljevi prestol, je trenutno zdrsnil na šesto mesto.

Britanska pravila torej narekujejo, da bo kraljevi prestol v prihodnosti prevzel princ Charles. Sledi mu princ William, kar bi številni Britanci sicer raje videli, nadaljnja mesta pa zasedajo otroci Williama in Kate: 7-letni princ George, 5-letna princesa Charlotte in princ Louis, ki bo aprila letos dopolnil tri leta.