Sonce ima številne blagodejne učinke na naše zdravje, v sončnih obdobjih smo vitalnejši in bolj optimistični. Žal pa imajo sončni žarki, predvsem njihov UV-spekter, ob prekomernem izpostavljanju dokazano številne negativne učinke na kožo, od katerih je najbolj nevaren kožni rak. Sončenje je pomemben dejavnik tveganja za pojav kožnega raka. Najpogostejši kožni raki so bazalnocelični in ploščatocelični karcinom ter melanom.

Bazalnocelični karcinom je najpogostejši rak kože, praviloma ne zaseva in je od vseh kožnih rakov najmanj nevaren. Značilen je za starejše od 60 let, običajno se pojavi na obrazu kot bunčica rožnate barve z razširjenimi žilicami in bisernim robom. Če ga ne zdravimo, se razvije v razjedo in vrašča  globje v okolno  tkivo.

Ploščatocelični karcinom je manj pogosta oblika kožnega raka, ki se pojavi pri starejših, na soncu izpostavljenih predelih, kot so obraz, uhlji, hrbtiščih rok. Prične se kot hrapava rdeča lisa, ki se počasi razvije v bunčico, iz katere nastane ranica ali luščeč tumor. Če ga ne zdravimo, lahko zaseva v bezgavke in notranje organe. Bistvena je pravočasna odstranitev.

Melanom je od naštetih kožnih rakov najredkejši, je pa najnevarnejši. Letno v Sloveniji za melanomom zboli več kot 500 ljudi. Lahko se pojavi kjerkoli na koži. Manjše število melanomov nastane iz melanocitnih znamenj, večina pa jih nastane na novo, torej na nespremenjeni koži. Če ga odkrijemo dovolj zgodaj, ko je omejen še na povrhnjico kože, je popolnoma ozdravljiv, v napredovalni fazi pa zaseva v notranje organe  in ogroža bolnikovo življenje. 

Večje tveganje za razvoj melanoma imajo predvsem tisti, ki so se izpostavljali sončnim žarkom več let, ter tisti z večkratnimi sončnimi opeklinami, zlasti v mladosti. Enako nevarni kot sonce so tudi solariji. Bolj ogroženi so svetlolasi, pegasti, rdečelasi ljudje; posamezniki z večjim številom znamenj ali melanocitnih nevusov (več kot 50); tisti, ki so že imeli melanom ali drugo vrsto kožnega raka; starejši od 50 let ter vsi, ki prejemajo imunosupresivna zdravila. Pomemben dejavnik tveganja predstavlja tudi dedna nagnjenost. 

Melanom se najpogosteje  kaže kot temno obarvana sprememba na koži, ki hitro raste in spreminja obliko, barvo in velikost

Nezdravljen zaseva v bezgavke in notranje organe. Pri preprečevanju kožnega raka je bistvenega pomena pravilna zaščita pred sončnimi žarki. Najučinkovitejši ukrepI so izogibanje soncu in zadrževanje v senci tekom dneva, ko je sonce najmočnejše, uporaba pokrival in ohlapnih oblačil ter pravilna uporaba pripravkov za zaščito pred soncem.

Zelo pomembno je, da si sami opazujemo kožo in kožna znamenja, saj lahko pravočasno zaznamo morebitne spremembe. Pri samopregledovanju nam lahko pomagajo tudi svojci. Kožo si je treba pregledati vsak mesec. Pozorni moramo biti na vse kožne spremembe, ki spreminjajo velikost, barvo in/ali obliko, so videti drugačna od ostalih, so nesimetrična ali imajo neenakomerne robove, so na otip hrapava ali luskasta, so večbarvna, srbijo, krvavijo ali so videti kot rana, ki ne zaceli. Pomembno je, da si pregledamo kožo celega telesa, tudi dlani, podplate, kožo med prsti, nohte, lasišče in genitalije.

Melanom raste hitro in opazno in pri rednem samopregledovanju ga ne bi smeli spregledati 

Pri prepoznavanju so nam v pomoč merila ABCDE, ki nam pomagajo pri odločitvi, ali je znamenje treba odstraniti ali ne. Vsako znamenje, ki je asimetrično (A – asyimetry), spreminja robove (B – border), spreminja barvne odtenke od rjave do črnikasto modro sive (C – color), se veča v premeru (D – diameter) in dviguje (E – elevation), je sumljivo za melanom. 

Najpogostejša metoda zdravljenja kožnega raka je kirurška odstranitev tumorja. Pri razširjenih oblikah kožnega raka, predvsem melanoma, je potrebno dodatno zdravljenje s kemoterapijo, tarčnimi zdravili ali imunoterapijo.

V zgodnji fazi je kožni rak popolnoma ozdravljiv že z kirurškim izrezom, zato je redno mesečno samopregledovanje kože zelo pomembno za zgodnje odkritje kožnega raka ter s tem izboljšanje prognoze bolezni. V kolikor opazimo sumljivo spremembo, je potreben posvet pri zdravniku, ki bo presodil, ali jo je potrebno odstraniti ali ne.