Koža se hitreje izsuši ob izpostavljenosti mrazu, vetru, soncu, suhemu zraku v zaprtih prostorih zaradi klimatskih narav ali centralnega ogrevanja. Pogost vzrok za izsušitev je tudi neustrezna nega, čezmerna uporaba preveč odišavljenih mil, pogosto prhanje z vročo vodo in izpostavljenost detergentom, na ravnovesje vlage v koži pa vplivajo tudi genetika, hormonske spremembe in staranje.

Da, koža se s starostjo vse bolj izsušuje in kar 75 odstotkov starejših od 64 let ima težave s suho kožo. Več jih imajo ženske, predvsem zaradi hormonskih sprememb, je pojasnila Laura Sardinšek, mag. kozm., dipl. m. s., ki že 10 let deluje na področju pomlajevalnih tretmajev in medicinske kozmetike. "O suhi koži govorimo, ko v povrhnjici primanjkuje vlage, kar lahko hitro tudi sami opazimo. Suha koža je brez sijaja, zmanjša se njena prožnost, na določenih predelih je lahko hrapava in groba na otip. Velikokrat jo spremlja neprijeten občutek napetosti in zategovanja. Koža ni videti samo suha, ampak se lahko tudi lušči, skeli, srbi, postane rdeča in vneta. Zaradi izgube vlage se pojavljajo drobne linije, ki vodijo v nastanek gub," je opisala.

Suha koža se lahko pojavi kjer koli po telesu, najpogosteje pa na bolj izpostavljenih delih, in sicer na rokah, stopalih, kolenih, komolcih in obrazu, predvsem na licih, čeljusti, okrog oči. Pozimi lahko razpokajo tudi ustnice. Laura Sardinšek za preprečevanje ali vsaj omilitev težav svetuje pravilno in redno nego s skrbno izbranimi kozmetičnimi izdelki, s katerimi bo koža dobila potrebno vlago in maščobo. "Treba je poiskati kombinacijo rastlinskih olj, ki vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline v kombinaciji s holesterolom, ceramidi in fosfolipidi, ki bodo kožo branili pred zunanjimi dejavniki ter bodo na površini kože ustvarili zaščitni film in obnovili barierno funkcijo kože. Za izboljšanje vlažnosti se priporoča uporaba kakovostnih vlažilcev oziroma naravnih vlažilnih faktorjev, kot so proste aminokisline, laktat, urea/sečnina, mineralne soli, sladkorji in uronska kislina," je nanizala. 

Suha koža je praviloma občutljiva in razdražljiva, zato še posebej odsvetuje odišavljene in obarvane negovalne izdelke. "Pri suhi koži je namreč funkcija bariere kože oslabljena, zato lahko alergeni, dražeče snovi in mikroorganizmi lažje prodrejo v kožo," je opozorila. Priporoča čiščenje z blagim čistilnim sredstvom, pri čemer se je treba izogibati drgnjenju s ščetkami ali brisačami, nanos brezalkoholnega tonika za vlaženje in uravnavanje pH vrednosti kože, serum za vlaženje ali nadomeščanje epidermalnih lipidov, ustrezno dnevno kremo s SPF zaščitnim faktorjem in nočno kremo za obnovo kože. Negovalne izdelke je na obraz priporočljivo nanašati dvakrat dnevno, najbolje zjutraj in zvečer, na telo pa takoj po tuširanju ali kopanju, pri čemer suhi koži po telesu običajno bolj "prija" mleko kot losjon.

Ustrezna nega je pogoj za lepo in sijočo kožo, velik vpliv pa imata tudi življenjski slog ter ustrezna prehrana, je poudarila Laura Sardinšek. Koža vam bo "hvaležna", če boste zdravo in raznovrstno jedli, uživali dovolj vitaminov in mineralov, nenasičenih maščobnih kislin in drugih hranil. Namreč, k pojavu suhe kože lahko prispeva pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, predvsem omega-3 in omega-6. Tudi številne raziskave so pokazale, da dopolnjevanje prehrane z ribjim oljem, ki je bogato z omega-3, pomaga hidrirati kožo in posledično zmanjšati srbenje, je pojasnila. "Če imate suho kožo, je lahko vzrok tudi v pomanjkanju vitamina A, velik pomen in vpliv na suho kožo pa imajo tudi drugi vitamini in minerali, predvsem vitamin B, C, D, E, folna kislina in drugi," je razložila.

"Suhost kože je eden izmed glavnih vzrokov težav s kožo, saj je s suho kožo povezanih več kot 40 odstotkov obiskov pri dermatologih," je dodala. In s pravo nego bi se morale težave omiliti. Če je koža kljub redni uporabi ustreznih negovalnih pripravkov še vedno suha, vneta in srbeča, pa je priporočljiv obisk pri dermatologu.