Kolagen je najpomembnejši protein v našem telesu ter glavni protein zunajceličnega  matriksa. Spada med strukturne proteine in je eden izmed najtrdnejših naravnih proteinov. Predstavlja približno 30 % proteinske mase telesa in do 80 % proteinske mase kože, zato ga uvrščamo med pomembne gradnike kože. 

S svojo prisotnostjo v globljih plasteh kože (dermisu) ji zagotavlja oporo, moč in elastičnost, kar se kaže kot sijoč in mladosten videz. Tkivom daje oporo, trdnost in prožnost. 

Kolagen proizvaja naše telo samo

Za njegovo sintezo so odgovorni fibroblasti, metabolizem kolagena pa je eden izmed najkompleksnejših in visoko reguliranih procesov v našem organizmu. Molekule kolagena so sestavljene iz trojnih vijačnic s specifično aminokislinsko sestavo. Glede na to, katere aminokisline so prisotne v aminokislinski verigi, ki se nato zvijejo v trojno vijačnico in naprej v kolagensko vlakno, se tipi kolagenov razlikujejo po lastnostih in posledično svojih specifičnih funkcijah v organizmu. 

Poznamo približno 25 različnih tipov kolagena

Nekateri se pojavljajo samo v določenih tkivih in imajo tako specifično biološko funkcijo. Najbolj zastopana dermalna kolagena sta kolagen tipa I in kolagen tipa III. 

Kolagen tipa I je najpogostejši tip kolagena v večini tkiv, saj predstavlja približno 80–85 % vsega kolagena v človeškem organizmu. Kot prevladujoč protein v koži je odgovoren za njeno mehansko odpornost. 

Kolagen tipa III je drugi najpogostejši tip kolagena v človeškem telesu in se večinoma pojavlja v mehkih tkivih, kjer izkazuje elastične lastnosti, predvsem v koži, krvnih žilah in različnih notranjih organih. Najdemo ga predvsem v hitrorastočih tkivih, veliko ga je prisotnega v otroški koži, kar ji daje mehkobo.

Kaj pospešuje upadanje količine kolagena v telesu?

Kronološko staranje ima primarno vlogo pri upadanju količine kolagena v telesu. S starostjo prihaja do izgube kolagenske mase, saj se z leti njegova proizvodnja upočasni. Proces zmanjšanja sinteze kolagena se začne že po 20. letu in se z leti stopnjuje – količina kolagena v koži namreč vsako leto upade za približno 1 %. 

Z leti se kolagen, ki je sicer velika beljakovina, tanjša in postaja trdnejši, bolj tog in zamrežen. Če so procesu staranja pridruženi še ostali zunanji dejavniki, ki poleg starosti prav tako negativno vplivajo na količino in kvaliteto kolagena, so posledice toliko večje. 

Med zunanje dejavnike, ki pospešujejo staranje, uvrščamo:

- sončno sevanje (fotostaranje),

- onesnaženje, 

-stres, 

-kajenje, 

-nepravilno prehrano, 

-zlorabo alkohola, 

-proste radikale in 

- glikacijo – biološki proces, s katerim se molekule sladkorja vežejo na kolagen in tako povzročajo poškodbe vezivnega tkiva ter tršo in krhkejšo strukturo kolagenskih vlaken. 

Ultravijolično sevanje je eden izmed najpomembnejših povzročiteljev ekstrinzičnega staranja in posledično poškodb kolagenskih vlaken, saj ultravijolični žarki stimulirajo encime (matriks metaloproteinaze), ki razgrajujejo kolagen. Na splošno UV-sevanje povzroča pospešeno razgradnjo in zmanjšano sintezo kolagenskih vlaken. 

Kako se kaže upad količine kolagena v telesu?

S staranjem se zmanjšuje sinteza kolagena, kakovost kolagena se slabša, dermis postaja manj prožen zaradi povečanega zamreževanja kolagenskih vlaken. 

Upad količine kolagena povzroča manjšo strukturno trdnost, kar najprej opazimo na koži. Koža upade in izgubi elastičnost, pojavljati se začnejo drobne linije in gube. Poškodbe struktur v dermisu zmanjšajo sposobnost kože, da ohranja svojo elastičnost in zadržuje vlago. Ker se kolagen nahaja tudi v sklepnem hrustancu in kitah, se ob njegovem pomanjkanju lahko pojavijo številne težave z gibanjem in bolečinami v sklepih ter povečana verjetnost nastanka degenerativne bolezni sklepa – osteoartritisa. Upadati začne tudi mišična masa.

 Kako lahko preprečimo upad količine kolagena?

Način življenja in prehranske navade vplivajo na to, kako hitro bodo posledice glikacije postale opazne na telesu. Vedno več raziskav potrjuje, da je kolagen v koži mogoče povrniti ali pa vsaj upočasniti njegovo razgradnjo z zdravo prehrano, predvsem z zmanjšanim vnosom sladkorja. 

Priporočljiva so tudi živila, bogata z aminokislinami in beljakovinami (meso, ribe, jajca in stročnice) ter omega-3-maščobnimi kislinami, ki se nahajajo predvsem v ribah in oreščkih, pa tudi živila, bogata z vitaminom C, ki se nahaja v agrumih, jagodičevju in zelenjavi. Ta je nujen pri sintezi kolagena in je močen antioksidant, saj deluje v boju proti prostim radikalom. 

Tvorbo novega kolagena spodbuja tudi genistein, ki se nahaja v sojinih izdelkih, hkrati pa z zaviranjem specifičnih encimov preprečuje razgradnjo kolagena. Njegovo tvorbo spodbuja tudi lutein, ki se nahaja v zeleni zelenjavi (špinači, špargljih, bučkah, brokoliju, ohrovtu in zelju). Pomembno vlogo pri preprečevanju razgradnje kolagena imajo lovilci prostih radikalovoziroma antioksidanti, ki jih najdemo v svežem sadju in zelenjavi.  Odličen vir naravnega kolagena pa je pravilno skuhana kostna juha.

Ker stres in povišana raven stresnega hormona kortizola vplivata na upočasnjeno obnovo kože in povečano razgradnjo kolagenskih vlaken, se stresu poskušajte čim bolj izogniti, saj boste tako zmanjšali njegove negativne učinke na kožo. Včasih je stres neizogiben del življenja, vendar poskusite vanj vključiti prakse, kot sta meditacija in joga, ter telesu zagotovite ustrezno količino spanja. 

Pravilna nega kože in izvajanje pomlajevalnih tretmajev, ki temeljijo na spodbujanju nastanka novega kolagena, imata prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju mladostnega videza kože, saj ščitita obstoječi kolagen v koži in hkrati spodbujata proizvodnjo novega.

Najpomembnejše pa je, da se izogibate se prekomerni izpostavljenosti soncu, saj ta povzroča nepopravljive posledice na kolagenskih vlaknih in tako neposredno vpliva na prezgodnje vidno staranje kože. UV-sevanje razgrajuje kolagenska vlakna in jih nepovratno poškoduje. Ker kolagen predstavlja kar 70 % debeline naše kože, se z razgradnjo neizogibno zmanjšuje njen volumen, koža se tanjša in izgublja čvrstost. Poškodbe na kolagenskih vlaknih pa povzroča tudi kajenje, zato poskusite to razvado opustiti.

Kakšne so koristi, če kolagen uživamo s prehrano oziroma prehranskimi dopolnili?

Ker ima kolagen v našem telesu zelo pomembno vlogo, je precej zaželena sestavina tako kozmetičnih izdelkov kot tudi prehranskih dopolnil. Naše telo načeloma ne more absorbirati kolagena neposredno iz prebavil. Kolagen in tudi druge beljakovine, ki jih zaužijemo s prehrano, naše telo s pomočjo encimov razgradi na osnovne gradnike – aminokisline. 

Ko torej zaužijemo zrezek ali katero drugo živilo, bogato z beljakovinami ali kolagenom, se ta kolagen ne vgradi kar v naše tkivo, ampak se v našem želodcu razgradi do najmanjših enot in na ta način telesu omogočimo material, iz katerega izgradi lasten kolagen. 

Nekatera prehranska dopolnila vsebujejo kolagenske peptide, ki imajo možnost neposredne absorpcije, mednje spada tudi hidrokolagen. Kolagenski peptidi v hidrokolagenu imajo optimizirano aminokislinsko sestavo in vse peptide najmanjše možne molekulske mase, med 300 in največ 2000 Daltona, kar omogoča zelo visoko, 98-odstotno absorpcijo. 

Tako izdelani peptidi stimulirajo fibroblaste za tvorbo novega kolagena, elastina in hialuronske kisline in povečujejo volumen kolagenskih vlaken v dermisu. Uživanje hidrokolagena lahko upočasni procese staranja, izboljša strukturo, gladkost in prožnost kože ter preprečuje nastajanje globokih gub. Poveča lesk in čvrstost las ter izboljša njihovo strukturo, pospešuje rast nohtov ter izboljšuje gibljivost sklepov. 

Primeren je tako za neaktivne ljudi kot tudi za športnike in rekreativce, saj ima blagodejen učinek na celotno regeneracijo mišično-skeletnega sistema. Številne klinične študije potrjujejo pozitivni učinek v primeru osteoartritisa, saj močno zmanjša bolečine in potrebo po analgetikih, izboljša gibljivost in pripomore k elastičnosti sklepov.

Lahko bi torej rekli, da se recept za ohranjanje mladosti skriva v kolagenu, z zdravim življenjskim slogom pa lahko mladost podaljšamo tudi sami.