V zapisani zgodovini so si ženske prsi prekrivale in privzdigovale na različne načine. Že v 14. stoletju pred našim štetjem v dobi civilizacije Minoan naj bi atletinje nosile oblačila, ki so močno spominjala na današnje modrčke oziroma bikinije, ta oblačila naj bi bila že takrat znana kot izredno funkcionalna. Naslednja omemba perila, ki spominja na današnji modrček, sega na Kitajsko, v čas dinastije Ming, ko naj bi bogate ženske posamezne krpice tekstila sešile skupaj in jih s pasovi čez ramena pritrdile na hrbtni del oblačila. S tem so dale oporo prsim in se počutile veličastno. Tradicijo in popularnost predhodnika modrčka je nadaljevala dinastija Čing, z začetkom kolonializma in trgovine pa je kmalu našel pot tudi v Evropo. Primitivne oblike današnjega modrčka v Evropi je mogoče najti pri zgodnjih Rimljanih, na poslikavah porušenih Pompejev iz okrog leta 62 našega štetja.

V 16. stoletju je v svet ženske mode vstopil korzet. Požel je veliko navdušenja in hitro postal prodajni hit, saj so bile ženske vesele, da je na trg končno prišel kos oblačila, ki jih s tem, ko potiska prsi navzgor, dejansko dela ženstvene in razkriva njihove atribute. Korzet je skozi čas dobival nove barve, se izpopolnjeval in postajal bolj funkcionalen. V drugi polovici 19. stoletja so modni oblikovalci začeli eksperimentirati in iskati nove alternative že nekoliko iztrošenemu korzetu. Tako je začel ta nekoč enodelni kos garderobe "razpadati": razdelil se je na širok pas, ki je ženske silil k ravni drži in skrival trebuh, podobne ločene kose oblačil za spodnji del trupa in oporo za prsni in ramenski del.

Modrček je "izumila" Mary Phelps Jacob

V začetku 20. stoletja so nekatera oblačila začela dobivati podobo današnjega modrčka. Revolucionarni premik naj bi uspel mladi ameriški dedinji Mary Phelps Jacob, vnukinji bolj znanega Roberta Fultona, ki je izumil parnik. V šali je večkrat povedala, da sicer ne more reči, da bo njen izum spremenil svet tako kot prednikov, bo pa gotovo pomagal vsem ženskam. Strinjamo se lahko, da za svojo inovativnost verjetno ne zasluži Nobelove nagrade, vsekakor pa je začetnica revolucije modnih trendov spodnjega perila. Njen modrček je kot prvi s trakom ločeval levo in desno dojko, ki ju je prekrila z dvema robcema in vse skupaj zvezala s trakovi za novorojenčke. Njen izum sicer nima nič skupnega z današnjimi čudežnimi modrčki ali "wonderbraji", vendarle pa utira pot novi dobi tega kosa spodnjega perila. Izum mlade Američanke je bil nekaj posebnega, a masovne proizvodnje ni bilo vse do leta 1930. Po prvi svetovni vojni je namreč moda šla v smeri krepitve vloge žensk v družbi in zmanjšanja razlik v primerjavi z moškimi in to je poleg nošenja hlač in kratkih las pomenilo tudi opuščanje nošenja modrčka. V vsej svoji veličini se je vrnil takrat, ko se je na velikih platnih v njem pojavila prelepa igralka Greta Garbo, a se je še vedno moral za prevlado boriti s korzetom. Dodatna spodbuda za uveljavljanje sodobnega modrčka je, ne boste verjele, bilo tudi pomanjkanje kovin v drugi svetovni vojni. Pri šivanju korzetov so potrebovali kovine, ker jih ni bilo v izobilju, so proizvodnjo preusmerili na modrčke. Tako so ob koncu vojne že vse modno ozaveščene ženske v Evropi in Severni Ameriki neudobne korzete zamenjale za funkcionalne modrčke. Od tam se je proizvodnja tega kosa oblačila hitro razširila v Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko.

Kot druga oblačila so bili tudi modrčki v začetku domena manjših tekstilnih podjetij, ki so jih izdelovali v omejenih količinah in jih prodajali manjšim butikom. A z uvedbo novih materialov, predvsem raztezajočih se tkanin, materialov z dodanim lateksom ter najlonom, se je razširila in povečala tudi proizvodnja. K povečanju prodaje je veliko pripomogla uvedba modrčkov iz svile in sintetičnih vlaken, ki so ta kos spodnjega perila približala vsem slojem žensk. Po drugi svetovni vojni so nove smernice modrčku začeli narekovati Američani, ki so izdelali tako imenovan "pin-up" model. Ta je kmalu postal pravi prodajni hit in to je denarja in mode željne Američane le še bolj spodbudilo, da so ustvarili modrček "Very Secret" (zelo skrivnostno), ki ima v košarici nameščeni zračni blazinici, ki povečajo dekolte in žensko naredijo vitkejšo. Po petdesetih letih obstoja je na prizorišče stopila lycra in intimnosti začrtala nove razsežnosti. Mehka, tanka in popolnoma udobna se je telesu prilegla kot druga koža in marsikatera ženska je pozabila, da nosi modrček.

Napredek tehnologije občutijo tudi modrčki

Obstoj modrčka je ogrozila zloglasna generacija 68, ko mu je feminizem napovedal ostro vojno in so jih aktivistke v znak emancipacije sežigale na ulicah. A že v sredini 70. let si je ponovno pridobil ugled in postal obvezen kos garderobe vsake prave dame. Francozi so kmalu izkoristili napredno tehnologijo in začeli modrčke izdelovati lasersko, brez šivanja in vidnih šivov. Takrat je bilo jasno, da bo razvoj tega kosa spodnjega perila šel samo še navzgor. Leta 1981 so prej intimno oblikovane modrčke zamenjali barvno pestri modeli norih kombinacij in grafik, na prvem mestu pa je seveda ostalo udobje. Sledili so t. i. "samostoječi modrčki", še korak dlje pa je industrija spodnjega perila šla sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko so na tržišče poslali revolucionarno novost: "Wonderbra". Gre za "čudežni" modrček, ki zahvaljujoč "push-up" zapenjanju vizualno poveča prsi, kar je v današnjem svetu postalo zelo pomembno. Glede materialov so danes modne sintetika, lycra, svila ter zapeljiva čipka – vse z dodanim elastanom za udobje. Modne smernice glede barv so zelo različne in precej stalne. Modni sta tako črna kot rdeča, za vse, ki ste bolj živahnega duha, pa seveda pisani modeli z vzorčki ali intenzivne živahne barve. Bolj kot barve in materiali je pomemben učinek, ki ga modrček naredi na telesu ženske.