Vsaka ženska, ki trdi, da še nikoli ni naročila velike pice ali naenkrat pojedla cele škatle piškotov, laže. Kate Ovens je postala spletna senzacija po zaslugi njene neverjetne zmožnosti zaužitja ogromne količine hrane – naenkrat.
Tako je pred kratkim po spletu zaokrožil video, v katerem je 21-letnica v pičlih 9 minutah pojedla 800-gramski burger, porcijo ocvrtega krompirčka, povrhu pa spila ogromen jagodni mlečni napitek s sladko smetano. Kate ima celo Facebook stran in YouTube kanal, namenjen takšnim objavam prenajedanja. Poleg ogromnega burgerja, ki ga ne zmore naenkrat pojesti večina moških, ji je skoraj uspelo pojesti tudi 70 centimetrsko pico, ostalo je le nekaj skorje.
Razen njenih prehranjevalnih izzivov, pa Kate živi zelo zdravo življenje. »To je moj hobi. Nikoli ne bi ogrozila mojega zdravja in nikoli se ne želim zrediti,« je povedala za Daily Mail in dodala: »Na spletu dobim tudi nekaj negativnih komentarjev, toda moje zdravje je na prvem mestu. Preostali čas jem zdravo in vsakih nekaj dni hodim v telovadnico.«
Ko hrana postane droga ...
V njenem primeru je prenajedanje le hobi, po svetu pa je veliko žensk, katerim prenajedanje predstavlja resen problem. To se lahko kaže že v požrešnosti, ko je vse, na kar mislite, le še hrana in ste najbolj pomirjeni takrat, ko se pošteno najeste. A za to nenasitnostjo se lahko skrivajo čustvene stiske. Strokovnjaki opozarjajo, da se za velikim apetitom lahko skriva vse kaj drugega kot resnična lakota. Kot pri vseh motnjah hranjenja so tudi tu vzroki globlji, tako družbeno kot družinsko pogojeni, običajno gre za kombinacijo vzrokov. Še huje je, ko oseba ne pozna svojih čustev, ko jih ne zna ubesediti, se jih ne zaveda.
Tako se neki osnovni vzroki pogosto kombinirajo z nezmožnostjo, da svoje občutenje sploh prepoznamo. In to se navzven pokaže pri velikem številu žensk prav skozi prenajedanje. Gre torej za čustveno prenajedanje, ko hrana polni neko čustveno praznino, ki se se sploh ne zavedamo. Na primer namesto da bi se soočili z neizrečenimi temami, ki bremenijo vaš odnos z materjo, raje dobesedno pogoltnete celotno potico. Ali pa, namesto da bi poiskali družbo, luknjo, ki jo povzroča osamljenost, napolnite s čokolado.
Kako si pomagati?
Brez tega, da bi se osredotočili na svoja občutja, ne gre. Kot prvo je koristno že, če pridete do spoznanja, kako vam je hrana koristila, ko ste se v svojem življenju soočali s stresnimi trenutki. Ob tem pa seveda želja, da začnete svoje probleme reševati in jih ne zgolj prekrivati s hrano. Pomembno je tudi, da ste sposobni razlikovanja med dejansko telesno lakoto in čustvenimi potrebami.
Kako pretrgati to čustveno vez s hrano?
Dobro je, če si pišete dnevnik, v katerem beležite poleg svojega doživljanja, tudi svoje prehranjevanje. Vsaj en teden si zapisujte, kaj jeste, kdaj in kje. Zapišite si, kako ste se počutili takrat, ko ste jedli. Vprašajte se, kaj se je danes zgodilo, da se počutim tako, kot se. Na ta način lahko pridete do nekih vzorcev, ki kažejo, ob katerih čustvih se obrnete k hrani. Ko ste uspeli ugotoviti, kakšen je vaš prehranjevalni vzorec, poskušajte najti alternativne načine za polnjene svoje čustvene praznine. Na primer lahko ugotovite, da je najhuje ob nedeljah zvečer, ko že razmišljate o težavnem tednu, ki vas čaka v službi. Takrat raje pokličite prijatelja, pojdite v savno ali pa načrtujte dopust.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV