Zakaj je jesensko enakonočje tako zelo pomembno?

Jesensko enakonočje označuje začetek koledarske jeseni, hkrati pa označuje tudi uradni konec poletja. Dnevi so že tako ali tako vse krajši in tako bo tudi v nadaljevanju, vse dokler ne dosežemo zimskega solsticija v decembru, ki velja za najkrajši dan v letu. Koledarska jesen torej traja vse do zimskega solsticija, ki bo leta 2024 nastopil 21. decembra.

Kaj je pravzaprav enakonočje?

To je čas, ko se dan in noč poravnata ter trajata enako dolgo – 12 ur. Do tega pojava pride dvakrat na leto, poznamo namreč tako jesensko kot spomladansko enakonočje. 

Pomen jesenskega enakonočja

Jesensko enakonočje ni le znanstveni dogodek, ampak ima tudi globok kulturni in duhovni pomen po vsem svetu. V mnogih kulturah simbolizira zaključek žetvene sezone in prehod v temnejši del leta, ko narava začne svojo pripravo na zimo. Za mnoge je to tudi čas refleksije, notranje umiritve in priprave na zimski čas, ki je pred nami.

Praznovanje jesenskega enakonočja sega v daljno preteklost, ko so ljudje slavili bogato letino in se zahvaljevali naravi za njene darove. Tudi danes številne skupnosti in posamezniki po vsem svetu praznujejo ta dan z različnimi obredi, ki vključujejo prižiganje sveč, meditacije in druge dejavnosti, namenjene povezovanju z naravo.

Kako vpliva jesensko enakonočje na naravo?

Ob jesenskem enakonočju se začnejo spremembe v naravi, ki jih lahko opazimo povsod okoli nas. Listje na drevesih začne spreminjati barvo in postopoma odpada, temperature se ohladijo, živali pa se pripravljajo na zimo – nekatere z zbiranjem hrane, druge z iskanjem zavetja za prihajajoče mrzle dni.