Kdaj se je začela tvoja ljubezen do risanja?

Že v vrtcu sem kazala zanimanje do risanja. Vedno sem govorila, da bom po poklicu risarka, pa če to obstaja ali ne. Tovarišice se me danes spominjajo, koliko papirjev sem tam porabila za risbice. Nekatere hranim še danes. Vedno, ko sem zbolela in mi ni bilo treba v šolo, sem vesela vedela, da je moj teden doma rezerviran namesto poležavanja na kavču v bistvu za risanje, kljub slabemu počutju. 

Si se risanja učila ali si samouk? 

Ker pravzaprav rišem že celo življenje, so moje risbe predvsem posledica prakse, veselja do risanja in res ogromno narisanih risb. Čeprav me je v osnovni šoli zanimalo predvsem modno ilustratorstvo, sem se v začetku srednje šole soočila s prvimi portreti. Ne vem, ali bi se jih kdaj lotila, če me takrat domači in prijatelji ne bi tako dolgo prepričevali, da bi pa morda uspela s portreti. Hitro za tem sem spoznala, da me risanje portretov navdušuje, odprla Facebook profil za risanje ter dobila prva naročila za risanje. Od tega je sedaj že skoraj 9 let.

Hodila sem v srednjo šolo za oblikovanje, kjer sem se po treh mesecih programa Modni oblikovalec preusmerila v smer Oblikovalec uporabnih predmetov, saj sem menila, da bom imela tam glede na lažji program več časa zase, tako da sem tega kar dobro izkoristila za risanje tega, kar me veseli. Ko se je srednja šola bližala h koncu, sem postala negotova glede prihodnosti na fakulteti. Poskusila sem na pedagoški fakulteti smer likovna pedagogika, ampak se nikakor nisem našla, zato sem šla nazaj na svojo samostojno pot in tam ostala.

Se ljudje veliko odločajo za portrete in jih podarjajo kot darila?

Moje večletne izkušnje kažejo na dejstvo, da je zanimanje za portretov vse večje, da se risanje spet ceni sploh kot unikatno večno darilo. Največ pa se portreti podarjajo ob krstu, rojstnem dnevu (sploh ob okroglih), ali pa kakšen fant/mož svoji punci pripravi presenečenje za obletnico portret njiju ali njunih otrok. Sedaj sem pričela tudi z risanjem dojenčkov s tako popularno personalizirano verzijo, kar pomeni, da so zraven ob risbi pripisani podatki otroka ob rojstvu. 

Narisala si tudi portreta zvezdnikov serije Moja Boš, Kemala in Nihan. Si oboževalka serije?

S portreti zvezdnikov omenjene serije se je začelo čisto po naključju. Ob dveh otrocih in risanju kot redni službi mi ne ostane veliko časa za spremljanje telenovel čez dan, ampak me je mož prepričal, da to turško serijo pa res morava gledati. Pa sem se pustila prepričati in sva seveda hitro postala zelo navdušena. Turški jezik je zelo zanimiv, sploh pa sama nenavadna zgodba, ki se pač konča tako kot se konča. Nekateri smo bili preveč radovedni in si ogledali zadnji del. (smeh) Jaz pa že od nekdaj v vseh likih iščem nekaj, kar me vizualno pritegne. Mislim, da bi se večina strinjala, da imata oba prav posebne obrazne poteze, in tako sem se lotila njunih portretov, vsakič pa sem risala kar med serijo. 

Je bil zaradi evforije okoli serije tudi temu primeren odziv?

Čeprav sem videla, da je na Facebooku vedno večja evforija zaradi serije, upam si trditi, da je evforija še večja od Esmeralde in Gorskega zdravnika ter Soy Luna, si nisem predstavljala tako super odziva, ko sem objavila njun barvni portret. Komentarjem navdušenja sem komaj sledila. Sploh nekateri bi poster Buraka obesili kar v spalnico. Nekateri za hec, nekateri čisto resno. Ljudje so me spraševali, ali je portrete mogoče kupiti, zato sem se odločila natisniti nekaj kopij risb in jih podarila v obliki posterjev. Izrazili so tudi željo, da narišem še ostale igralce. Mogoče! (smeh)