Pripravili smo nekaj koristnih nasvetov, s katerimi boste lahko tudi vi uživali v teh izjemno aromatičnih in okusnih plodovih.
Kaj je dobro vedeti že pred gojenjem jagod?
Jagode so zimzeleni grmički s posebnim koreninskim sistemom in nadzemnim delom. Iz nadzemnega dela zraste jagodni poganjek, ki ga nekateri imenujejo tudi srček ali krona. Sestavni del nadzemnega dela so tudi steblo, listi, živice in cvetovi, iz katerih se razvijejo sladki in okusni plodovi.
Danes obstaja več kot 10.000 različnih sort jagod, ki jih v grobem delimo v tri skupine:
– enkrat rodne jagode, ki cvetijo zgodaj pomladi in nato bogato obrodijo na začetku poletja,
– mesečne jagode, ki največji pridelek obrodijo spomladi, nato pa še dvakrat v nekoliko manjših količinah (zgodaj in pozno poleti),
– večkrat rodne jagode, ki rodijo od sredine maja do pozne jeseni.
Jagode pa se razlikujejo tudi po okusu, obliki in velikosti plodov. Če želite sveže plodove obirati vse leto, za svoj vrt izberite več različnih sort jagod.
Kdaj je najboljši čas za sajenje?
Vrtičkarji se pogosto sprašujejo, kdaj je najboljši čas za sajenje jagod. Spomladi ali jeseni?
Nič ni narobe, če se za sajenje odločite že avgusta oziroma jeseni, vendar se v tem času najpogosteje sadijo zelene sadike iz vitic jagod, ki jih imate že posajene na vrtu. V tem primeru jih je treba ustrezno zaščititi tudi proti zmrzali.
Najpogosteje pa se jagode sadijo spomladi. Prodajalne, v katerih vam je na voljo vse za vrt, so v tem času založene s številnimi različnimi sortami jagod. Sadike so običajno že vraščene v sadilne lončke, zato je njihovo sajenje zelo enostavno.
Izbira in priprava terena
Jagode potrebujejo sončno lego in izogibati se je treba terenom, kjer občasno zastaja voda. Za čim večji pridelek je izbira zemljišča ključnega pomena, pomembne pa so tudi vremenske razmere. Vročina in suša sta pri tem sadju lažje obvladljivi kot pa huda moča. Velika količina vlage je dobrodošla predvsem v času cvetenja in razvoja plodov.
Za sajenje jagod je priporočljivo izbrati srednje težka tla z veliko humusa. Idealno je, da ima vrtna zemlja pH med 5,5 in 6,5. Zato je gredico priporočljivo pripraviti že v jesenskem času, ko se v zemljo zadela preperel hlevski gnoj ali rastline za zeleno gnojenje. Spomladi zemljo le še temeljito prekopljete in gredica za vaše jagode je pripravljena.
Če ugotovite, da je zemlja na gredici neustrezna za gojenje jagod, je dobrodošla rešitev kakovostna vrtna zemlja za visoke grede, ki jo lahko uporabite za vrhnji sloj gredice z jagodami. Na ta način poskrbite, da bodo imele jagode zagotovo dovolj hranilnih snovi za svojo rast in razvoj.
Sajenje jagod – v nekaj korakih do obilnega pridelka
Po tem, ko ste ustrezno pripravili gredico za svoje jagode, je čas za sajenje. Pripravimo vrtno orodje in pričnemo:
1. Z lopatico izgrebite zemljo in naredite jamico, ki mora biti dovolj velika in globoka za sadiko s koreninami.
2. Upoštevajte, da mora biti razdalja med sadikami vsaj 40 cm.
3. Sadiko previdno vzemite iz sadilnega lončka in delno odstranite cvetove, s čimer boste okrepili koreninski sistem.
4. Sadiko vsadite v vrtno zemljo tako, da ostane srček jagod nezakrit, prst okoli rastline pa dobro potlačite.
5. V zemljo okoli rastlin vkopljite gnojilo za jagode, s katerim boste poskrbeli za vsa potrebna hranila, ki jih jagode potrebujejo za čim hitrejše vraščanje ter povečanje in ohranitev plodnost.
6. Sadike temeljito zalijte in jih zastrite s slamo, pokošeno travo ali kopreno, ki je na voljo v prodajalnah, v katerih najdete vse za vrt. S tem boste preprečili uhajanje vlage, plodovi pa ne bodo umazani in mokri.
Z redno nego jagod do učinkovitega zatiranja bolezni
Seveda pa se s sajenjem jagod vaše delo na vrtu ne konča. Za obilen pridelek je treba jagode skrbno negovati, s čimer se izognete tudi številnim boleznim. Med najpogostejšimi so črna pegavost, siva grozdna plesen in jagodova pepelovka.
Veliko boste storili že z ustrezno izbiro gredice, na kateri naj bo izključno kakovostna vrtna zemlja. Tako kot se jagode na krožniku odlično podajo k čokoladi, pa se na gredicah najbolje ujamejo s česnom. Ta pomaga jagodam razviti boljši okus, hkrati pa odganja različne bolezni. Poleg česna so dobri sosedje še čebula, por, solata, špinača in fižol.
Jagode redno pregledujte in iz nasada odstranjujte morebitne obolele liste in plodove. Ne pozabite na gnojenje, in to tudi po tem, ko jagode že dobro obrodijo. Kakovostno gnojilo za jagode zagotavlja vse hranilne snovi in minerale, ki jih jagode potrebujejo za nemoteno rast in razvoj, zato lahko edino tako pričakujete obilen pridelek.
In kdaj končno pride čas za obiranje?
Junijski polni luni z razlogom pravijo tudi jagodna luna. To je čas, ko lahko začnete obirati te izjemno okuse plodove. Toda pri tem ne bodite pretirano neučakani, saj so popolnoma zreli plodovi najokusnejši. Takrat jih lahko pojeste že kar na vrtu ali pa iz njih pripravite razne sladice, smutije, marmelade, sokove, kompote ali likerje. Možnosti je neskončno – pa dober tek!
Sponzorirana vsebina
