Velika noč že dolgo velja za najpomembnejši krščanski praznik, takrat namreč praznujemo vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih, ki je ljudem prinesel veselje in upanje.
Gre za premični praznik, kar pomeni, da veliko noč, tako kot pust, vsako leto praznujemo na drug datum. Vse je odvisno od luninega koledarja, velika noč se namreč praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, ki bo 25. marca.
Priprave na veliko noč in postni čas se sicer začnejo že na pepelnično sredo, ki nastopi dan po pustnemu torku in se praznuje 40 dni pred veliko nočjo. Ta je bila letos 14. februarja, na valentinovo, ki je bilo letos še posebej romantično za naslednja astrološka znamenja – bik, ribi, oven, tehtnica in škorpijon. Več si lahko preberete TUKAJ!
Post traja vse od pepelnične srede pa do velike noči, nekateri pa se ga držijo zgolj na veliki petek pred veliko nočjo, ko je zapovedan strogi post. Na veliko soboto navadno barvamo jajca oz. pirhe, ki jih še isti dan skupaj s hrenom, šunko in potico nesemo v cerkev na blagoslov oz. žegen. Velikonočne dobrote se nato po tradiciji zaužijejo za nedeljski zajtrk.
Zadovoljne e-novice
Vir: okusno.je
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV