Kot pravi dr. Tina Sentočnik, je to, kako naj se posameznik loti hujšanja, povsem odvisno od tega, ali ima zdravstvene težave ali ne, in ali je poučen o načinih hujšanja ali ne. "Stroka osebam z indeksom telesne mase (ITM) nad 30 priporoča, da stopijo do zdravnika in izgubljajo težo pod zdravniškim nadzorom," pravi. Leta 1997 je namreč svetovna zdravstvena organizacija opredelila debelost kot bolezen, tako da morajo zdravniki vsakemu, ki ima ITM nad 30, reči bolnik. "In kot vemo, je bolezni treba zdraviti v zdravniški ordinaciji," je prepričana. "Seveda pa ni treba, da vsakega bolnika zdravnik enako intenzivno spremlja. Tistega, ki bo imel več težav, bo pogosteje spremljal in bolj bedel nad njegovimi izvidi. Pomembno pa je tudi, kako je posameznik motiviran."

Manipulacija s težo je nevarna

Dr. Sentočnikova poudarja, da izguba teže ne pove vedno natančno, kakšno dieto ima oseba in ali je hujšanje primerno oziroma pravilno. Ljudje lahko hujšajo tudi na nezdrav način. "Vemo, da jedilniku z vsaj 90-odstotno natančnostjo sledi približno polovica bolnikov, ostali jedilniku dodajajo živila," pravi. "Najbolj nevarna je t. i. manipulacija s težo, to pomeni, da posameznik ve, da ga bomo enkrat na teden kontrolirali, in je pozoren, da bo prav na tisti dan imel primerno težo." Posameznik torej nekaj dni po tehtanju je preveč, nekaj dni pred naslednjim tehtanjem pa premalo. "Nevarno je, če dieta ni nekaj stabilnega, ampak posameznik krši in se nekaj časa prenajeda, nekaj časa pa strada. To je tudi osnova temu, da se ljudje po hujšanju zredijo nazaj," dodaja dr. Sentočnikova. "Samo 6 odstotkov ljudi, ki so začeli hujšati, telesno težo tudi obdrži. Z dieto je treba vztrajati tudi po doseženem cilju. Treba je zavzeti drugačen odnos do prehrane in telesne aktivnosti. Na dolgi rok pomaga le temeljita sprememba življenjskega sloga." Pomembna je tudi telesna sestava posameznika.

Recite ne 'dietiranju' – spremeniti je treba prehranjevalne navade

Pri hujšanje je pomembno, da posameznik počasi s telesno aktivnostjo izgublja maščobo in pridobiva na mišični masi. Za ohranjanje oziroma pridobivanje mišične mase je pomembno, da se dnevno zaužije vsaj 15 odstotkov beljakovin. Nupo prehrana, ki so jo na Danskem pod okriljem zdravnikov razvili za paciente, ki so jih pripravljali za bariatrično operacijo, torej paciente z visokim indeksom telesne mase nad 45 in so morali pred operacijo hitro shujšati, vsebuje kar 40 % beljakovin, ki posamezniku pripomorejo, da v času izgube telesne teže ne izgublja na mišični masi. Posameznik lahko z Nupo prehrano začasno popolnoma nadomesti redno prehrano in s šestimi porcijami dnevno zaužije 3349 kJ (800 kCal), kar je dejansko malo, a zaradi visoke vsebnosti sojinih beljakovin (kar 40 odstotkov) oseba ni lačna, hkrati pa naj bi se naučila jesti šestkrat dnevno in spremenila svoje prehranjevalne navade. Tako kljub nizkemu vnosu energije telo dobi vse vitamine in minerale, ki jih potrebuje, hkrati pa z optimalno kombinacijo hranilnih snovi poskrbi tudi za možgansko tkivo s priporočenim vnosom ogljikovih hidratov kot tudi maščob za preprečitev morebitnega razvoja žolčnih kamnov. Seveda je poskrbljeno tudi za vlaknine, ki skrbijo za prebavo. Dr. Sentočnikova opozarja na fenomen dietiranja. "Dietiranje je fenomen, ki se danes pojavlja v modernem življenjskem slogu in pomeni, da so ljudje ves čas na dieti. Nekaj časa se redijo, nekaj časa hujšajo. Le z rednim nadzorom lahko dosežemo, da posameznik ohranja nižjo telesno težo," pojasnjuje. "Praviloma bi morali vsakega bolnika kontrolirati doživljenjsko, tako kot vse bolnike s kroničnimi boleznimi, vendar pa moramo vedeti, da tu ne gre za pogoste kontrole. Potrebna so občasna svetovanja in sprotne korekcije." Kot še pravi, na področju debelosti pač ni pravljic. "Če nekdo shujša 30 kilogramov, to ne pomeni, da bo doseženo težo tudi vzdrževal. Posameznika je treba naučiti, kako bo težo vzdrževal z manjšimi korekcijami, brez dietiranja."

Debelost in otroci

Nikoli ni prezgodaj ali prepozno, da začnemo paziti na svoje telo in preprečimo kopičenje odvečnih kilogramov. "Danes imamo karte rasti, po katerih ugotavljamo primernost teže že pri otrocih in mladostnikih v dispanzerjih za otroke, kar poteka ob sistematičnih pregledih," pojasnjuje dr. Sentočnik. "Že takrat seznanimo starše, ali je teža otrok normalna, ali je prenizka ali povečana." In če nekateri menijo, da lahko otroci jedo, kolikor želijo, ker rastejo, dr. Sentočnikova pravi, da moramo tudi pri najmlajših paziti, da se pravilno prehranjujejo. "Ni omejitve, kdaj bi pri otrocih začeli paziti na prekomerno težo," pravi. "Danes vemo, da je večina oseb, ki so v območju debelosti, imela težave že v otroštvu. Morda ne tako velikih kot pozneje, a so bili že tedaj na meji debelosti ali pa so imeli morda celo prenizko težo. Predvsem pri tistih, ki imajo prenizko težo, je pogosto težava, če starši otroke silijo s hrano, saj starši lahko s siljenjem porušijo naravni ritem prehranjevanja. Nikoli ni preveč informacij, izobraževanja – pomembno je, da starši pravočasno poiščejo informacije, ki jih potrebujejo. Pomembno je, da otrok s hrano ne nagrajujemo in niti kaznujemo." In če so nekateri prepričani, da je debelost dedna, dr. Sentočnik pravi, da to ni res. "Debelost v bistvu ni dedna, se pa vzorci prehranjevanja v družini prenašajo na nove generacije," pravi. "Prehranski vzorci se namreč prekopirajo na otroke. Če bodo starši vedeli, kako se zdravo prehranjevati in kako poskrbeti za zdrave obroke doma, bo tudi otrok imel več možnosti za normalno težo."