1. Ustvarita svojo vizijo poroke

V samem začetku naj si par med seboj zaupa svoje želje/vizijo, kako naj bi bila videti poroka: na kakšni lokaciji naj bi bil civilni obred, naj bi bila poroka na prostem, v gostilni ali v hotelu. Kakšno glasbo bi imela DJ ali ansambel, kakšno hrano, barvo poroke, ... Šele, ko oba povesta svoje ideje, naj začneta s planiranjem.

2. Raziščita trg poročnih ponudnikov

Pridobita različne ponudbe in jih med seboj primerjata. Paziti pa morata, da ponudbe, ki jih primerjata med seboj, vsebujejo enake postavke.

3. Izdelajta finančni okvir

Tretja zelo pomembna stvar je, da določita finančni okvir, pri katerem segmentu poroke sta pripravljena koliko zapraviti. Pogovorita naj se, kaj jima več pomeni: ali je to dobra in raznolika hrana, veliko cvetja, določen fotograf, ... Za tisti segment poroke, bosta na koncu tudi verjetno namenila kakšen evro več.

4. Izrazita svoje želje

V kolikor izbereta poročnega organizatorja, morata imeti izoblikovano idejo o svoji poroki. Organizator poroke ni oseba, ki bo oblikovala njun poročni dan, temveč oseba, ki bo realizirala njune ideje in želje. Konec koncev je to njun dan, ki mora biti odraz njiju in nikogar drugega.

5. Izobrazita se

Obiščeta naj enega od mnogih poročnih sejmov ter sprašujeta ponudnike in razstavljalce. Nobeno vprašanje ni neumno, pa tudi če mislita da je. Poroka je enkraten dogodek v življenju, ki je organizacijsko tudi zelo zahteven. Par si mora pridobiti znanje, da lahko popolno izpelje svoj sanjski dan, da ve, na kaj mora biti pozoren, kaj lahko dobi za svoje denar, kaj lahko pričakuje od določenega ponudnika, kaj ta vse ponuja, ...

6. Sprašujta in raziskujta

Včasih so internetne informacije skope. Vzameta naj si čas in se skupaj odpravita na sestanek k določenemu ponudniku. Sprašujeta naj in raziskujeta, da bosta za svoj denar dobila čim več in čim lepše.

7. Izpolnita svoje želje in ne želje drugih

Poroka je osebni dogodek, zato morata najprej izpolniti svoje želje. Če tudi starši finančno pripomorejo k izvedbi poroke, naj se ne čutita dolžna, da morata upoštevati želje staršev.