Da je tek tudi med Slovenci vse bolj popularen, ni dvoma. "Pri teku je najboljše to, da prestopiš svoj prag in že tečeš," pravi Blaž Kavčič, tekaški trener in direktor Pulz športa, kjer imajo usposobljene trenerje teka, kolesarjenja, plavanja, nordijske hoje, teka na smučeh in rolanja. "Tek je bil od nekdaj najcenejši šport oz. rekreacija, vendar mislim, da to ni ravno glavni vzrok za pravi bum. Misli, da gre iskati razloge bolj v pomanjkanju časa za druge športe, ki zahtevajo več časa, recimo plavanje, tenis, fitnes ... in ker se s tekom ukvarja vedno več ljudi, ni ravno težko najti prijatelja oziroma skupinice, da tečeš z njimi in deliš življenjske izkušnje,« še pravi. Trener Miha Jurečič še dodaja, da je tek tako priljubljen tudi zato, ker se da teči v vsakem vremenu. "Poleg vsega oprema ni tako velik finančni zalogaj, aktivnost pa se izvaja v naravi, kar je po mojem mnenju eden največjih plusov pri teku." Jurečič še pravi, da "teče lahko vsak! Tako najmlajši, kot naši dedki in babice. Telesna teža ni ovira! Trening je treba le prilagoditi ..." Vseeno pa oba trenerja opozarjata, da bi tek odsvetovala vsem tistim s takimi zdravstvenimi težavami, ki bi jih napori še poslabšali.

Napredujemo le, če pravilno treniramo

Če se vseh športov res lahko lotimo sami, zakaj potem obstajajo osebni trenerji? "Seveda lahko treniramo sami, vendar ponavadi le do neke meje," pravi Kavčič. "Izkušen trener poleg pravilnega vodenja treninga ter popravljanja tehnik skrbi za potrebno motivacijo, ki je ponavadi vsem zelo dobrodošla." Predvsem priporoča, da si športnega trenerja omislimo pri športih, kjer je tehnika zaradi preventive pred poškodbami pomembna, to pa so tek, plavanje, tenis, nordijska hoja, tek na smučeh, skratka športi, pri katerih dlje časa močno obremenjujemo sklepe. "Treba se je zavedati, da lahko vsaka aktivnost, če jo izvajamo nekorektno, bodisi da pretiravamo bodisi napačno izvajamo, vodi k poškodbi," pojasnjuje Jurečič. "Iz izkušenj povem, da so pri Pulz Športu vse priprave in treningi skrbno načrtovani ter si logično sledijo. Za najboljši in najhitrejši napredek je potrebno telo pravi trenutek aktivirati na pravi način, pomembni pa so tudi počitki med treningi," dodaja. Če torej želimo napredovati in se ne poškodovati, je bolje, da si omislimo trenerja, ki nas bo popravljal, nas usmerjal in spodbujal. Tako Kavčič kot Jurečič opažata, da je sicer takih, ki najemajo osebne trenerje oziroma trenirajo v vodenih skupinah, vse več. "Ponavadi si želijo znebiti vsakdanjega stresa. Cilj večine je postati bolj fit, tehnika pa je zaenkrat večinoma še sekundarnega pomena," razlaga Kavčič, Jurečič pa dodaja, da se za vadbo s trenerjem odločajo večinoma tisti, ki želijo bolj konstruirano vadbo.

Izbranih pet kandidatk čaka sedem tednov intenzivnih priprav. Utegne se zgoditi, da bo kdaj katera imela slab dan, da se kateri ne bo dalo na trening ... in v takih trenutkih bosta za motivacijo poskrbela ravno trenerja. "Največji izziv je, ko kdaj pa kdaj pride kdo na trening in na prvem treningu pove, da tek ni zanj in da bo verjetno samo eno uro s trenerjem, ker je dobil bon od tašče. Najslajše pa je, ko tega človeka po dobrem letu spremljaš na 42 km maratonu," je povedal Blaž Kavčič. "Motivacija je ključna, tudi zato Pulz športovi trenerji vedno tečemo zraven, saj edino tako lahko pravilno vodimo trening. Vredno se je truditi z vsakim posebej!« Miha je zaupal drugačne prijeme za motivacijo: »Ponavadi izberem traso, kjer se lahko zraven peljem z avtomobilom in se derem po megafonu ..." je v šali povedal, nato pa dodal, da je odličen prijem ta, da teče zraven in podaja povratne informacije. "V eni roki imam torto, v drugi pa hladno pijačo, ni boljše motivacije," se je še pošalil. Takih, ki bi nad treningi obupali, je malo, pravi Blaž. "Ponavadi pri prenehanju sodelujejo zunanji dejavniki." Miha Jurečič je prepričan, da bo "dober trener vedno poskrbel, da napor nikoli ne preseže meje, pri kateri bi človek športno dejavnost zasovražil."

Slovenci radi 'migamo'

Eden od ciljev Pulz športa je poleg naučiti ljudi, kako pravilno izvajati aktivnosti in deliti veselje do športa z drugimi, tudi ta, da skrbijo za to, da čim več ljudi 'miga'. Pa jim to uspeva? "Seveda! Naše primarno poslanstvo je pripraviti čim več ljudi do miganja. Pri Pulz športu želimo miganje spraviti še na nivo višje. Z rekreacijo se ukvarjamo precej resno, saj menimo, da je važno tudi kdaj in kako migamo. Rekel bi, da nam kar dobro uspeva. Vedno več ljudi ve, kaj in kako delamo. Izgleda, da je vedno več takih, ki v svojih natrpanih urnikih najdejo čas zase," pojasnjuje Kavčič. Podobno je prepričan tudi Jurečič. "Slovenci smo že tako ali tako znani kot športni narod. Ko gledamo okoli sebe, vidimo, da se večina ljudi okoli nas do neke mere že ukvarja s kakšno športno dejavnostjo, vendar to ponavadi ne počnejo redno in pravilno, zato pozitivni učinki vadbe velikokrat niso vidni. Slovenci smo vedno bolj osveščeni o pozitivnih lastnostih rednega in tudi tehnično pravilnega športnega udejstvovanja in da nam šport predstavlja neko vrednoto, za katero se splača potruditi." Slovenci torej radi migamo – vse več, vse bolj pravilno, vse bolj profesionalno. Zasluge gredo ne le strokovnim člankom, ampak predvsem trenerjem, ki širijo kulturo športa in jo dvigujejo na višji nivo. Če bi torej radi 'športali', a se bojite, da bi obupali, potem si omislite trenerja. Ko boste utrujeni, vas bo spodbujal, ko boste izgubljali voljo, vas bo motiviral. In še nekaj, kar je dandanes redko – posvetil se bo samo vam.