Pot po Logarski dolini
Logarska dolina je pravi sinonim za idilične razglede in čudovito naravo, vanjo pa nas pripelje zvijugana cesta, s katere že od daleč opazimo vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Dolina je dolga približno 7 kilometrov, v njej pa najdemo številne naravne znamenitosti, ki očarajo slehernega posameznika. Poleg slapa Rinke, ki velja za priljubljeno izletniško točko, tu najdemo tudi izhodišča za izlete in sprehode po neokrnjeni naravi. Ena zelo zanimivih je denimo etnografska Pot po Logarski dolini, ki ponuja zanimive točke, ob katerih se poučimo o ledeniški dolini, življenju gozdarjev, oglarjenju, živalstvu in mnogih drugih stvareh. Celoten sprehod traja 2 do 3 ure, vodi pa nas od izvira Črne, mimo slapa Palenka, pravljičnega gozda, botaničnih zanimivosti, pa vse do slapu Rinka.
Grajska pot v Podsredi
Podsreda je manjše naselje v občini Kozje, leži pa le nekaj kilometrov južneje od bolj znanega Podčetrtka. Kraj ponuja mnoge zanimivosti, ki si jih velja ogledati in jih doživeti. Eden takšnih je mogočen grad, ki daje mestu poseben pečat, zanimiv pa je tudi pohod mimo 14 kapelic Križevega pota, ki pripelje do cerkve Matere božje in kapele svete Ane iz 14. stoletja. V osrčju Kozjanskega parka najdemo 2,5 kilometra dolgo pot, ki je dobro označena z informacijskimi tablami. Grajska pot, kot se imenuje, je obenem tudi del pešpoti Podsreda in poteka po srednjeveškem trgu, mimo Levstikovega mlina ter nas nato vodi skozi gozd vse do gradu Podsreda. Pot je zelo poučna, saj na njej ne manjka informacijskih tabel, s pomočjo katerih odkrivamo bogato kulturno dediščino.
Strunjan v podobah morja
Strunjan je nekoliko manj oblegano mesto, zato je vedno dobra izbira, ko si zaželimo malce več miru in manj gneče. A Strunjan ni zanimiv le zaradi svoje lege, pač pa v njem najdemo tudi krajinski park oziroma ’park morja’, v katerem vsak najde kaj zase. V njem lahko izvemo številne zanimivosti o geoloških, geografskih in botaničnih značilnostih kraja, zelo priljubljena pa je tudi 5,3 kilometra dolga krožna pot. Začne se v središču krajinskega parka Strunjan, zaključi pa v Strunjanskih solinah. Zahtevnost poti je lahka, na njej pa s pomočjo tabel odkrivamo naravne in kulturne znamenitosti, kot so denimo: morska laguna Stjuža, strunjanski klif in rt, soline in mnoge druge zanimivosti. Za ogled potrebujemo približno 1 uro in 30 minut.
Gozda učna pot ’Fuks graba’
Na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije je vredno obiskati Krajinski park Goričko. Razgled na čudovito gričevnato pokrajino je najlepše viden z najvišjega vrha Prekmurja, Sotinskega brega, ki je visok 418 metrov. Od tam lahko vidimo Donačko goro, Pohorje, Peco, Ledavsko jezero in ostale dele tega okrožja. Ena manj znanih zanimivosti parka je tudi Korovska gora, po kateri je speljana gozdna učna pot z imenom Fuks graba. Zanimivo ime prihaja iz nemškega jezika in pomeni Lisičja grapa. Pot je prava dogodivščina za vse generacije, nič nenavadnega pa ni, če na njej srečamo kakšno lisico. Na poti spoznamo mnogo zanimivosti o lovskih opazovalnicah, lisičjem domu, črni jelši in drugih lokalnih skrivnostih. Pot je dolga 4,6 kilometra in velja za manj zahtevno.
Pot ob reki Iški – Okljuk
Na Ljubljanskem barju najdemo številne tematske poti, ki kar kličejo po raziskovanju tega lepega okoliša naše prestolnice. Še posebej navduši ljubitelje narave in nezahtevnih poti, saj je barje prepredeno s položnimi stezicami med prostranimi travniki in polji. Mnoge učne poti so tematske in namenjene spoznavanju točno določenih znamenitosti, mi pa smo tokrat izbrali Pot ob reki Iški, ki je med vsemi barjanskimi potmi tudi najdaljša. Vsega skupaj meri 13 kilometrov, kar je ravno prav za rekreacijo med vikendom. Pot se začne pri zaselku Lipe in zaključi v Iškem vintgarju, ves čas pa nas spremlja reka Iška, ki teče skozi divji Iški vintgar, nato skozi Iški Vršaj in se umiri v močvirnatem delu barja. Če vam je ljubše kolesarjenje, se po njej lahko odpravite tudi s kolesi.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV