Budimpešta je prestolnica v pravem pomenu besede – gre za kulturno, politično, prometno, gospodarsko in turistično središče države. Preči jo mogočna reka Donava, ki ustvarja prelepo veduto mesta, ki leži na obeh bregovih reke. To je iztočnica za vprašanje, od kod izvira njeno ime? Budimpešta je namreč nastala z združitvijo Budima in Obude na desnem (zahodnem) bregu in Pešte na levem (vzhodnem) bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov, ki danes služijo različnim namenom – nekateri se uporabljajo tudi kot območja za parke in rekreacijo (Margaretin otok – Margit – sziget). Mesto danes šteje več kot 1,7 milijona prebivalcev.

Korenine mesta oz. naselbine segajo daleč nazaj, vse tja do kamene dobe. Kasneje so se tu mdr. mudili Rimljani ter leta 89 našega štetja ustanovili manjšo naselbino Aquincum (ime je bilo zagotovo povezano z bogatimi vodnimi viri na lokaciji), ki pa je 20 let kasneje postalo že glavno mesto province Spodnja Panonija in ta status ohranila vse do 4. stoletja. Madžarsko ljudstvo je ozemlje današnje Budimpešte zasedlo leta 896, v naslednjih tisoč letih pa so se na tem ozemlju oblikovala tri samostojna mesta – Stari Budim (Obuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest). Kasneje predstavljene turistične znamenitosti mesta bodo razdeljene po omenjenih območjih.

V 16. stoletju so Budimpešto osvojili Turki, Budim pa je v tem času postal celo glavno mesto turške province. Sledila je invazija Habsburžanov in umik Turkov leta 1686, vedno bolj pa se je pričela kazati težnja po združitvi vseh treh mest. Nazadnje se je to končno zgodilo leta 1873, ko so se združili Buda, Obuda in Pešta ter postali glavno mesto ogrskega dela Avstro-Ogrske.

Najbolj intenzivno se je sprva razvijal peštanski del mesta, Budimpešta pa je že konec 19. stoletja postalo eno najpomembnejših prometnih vozlišč v Evropi in kot drugo mesto na svetu (za Londonom) dobila podzemno železnico.

Tako kot številna ostala evropska mesta je tudi prva svetovna vojna vplivala na razvoj mesta. Po vojni je Budimpešta postala prestolnica neodvisne države Madžarske. Sledila je druga svetovna vojna, ki piše tragično zgodovino mesta. Leta 1944 so mesto namreč zavzeli Nemci in pobili kar tretjino od skupaj 500.000 judov, ki so živeli v mestu. Na razvoj mesta, predvsem gospodarski in kulturni, je vplival komunistični režim, ki je trajal od petdesetih pa vse do devetdesetih let. Če je Madžarska leta 1956 po gospodarski razvitosti parirala Avstriji, je bila leta 1989 bistveno slabše razvita. Sam komunistični režim sicer do prebivalcev ni bil tako strog kot  v drugih sovjetskih državah, ob primerjavi z Jugoslavijo pa je bilo bivanje vseeno veliko bolj prijetno v slednji.

Priljubljena turistična destinacija tudi za Slovence

Danes Budimpešta postaja vedno bolj privlačna za turiste, saj je primerna tako za krajši skok čez vikend kot tudi za popotovanje za več dni. Privlačna je zaradi svoje zgodovine ter arhitekture in druge kulture, ki priča o njej. Mesto je postajalo tudi vedno bolj svetovljansko, kulturno in odprto – trend, ki se je z novo politično oblastjo malo spremenil.

Če ostanemo pri Budimpešti in zakaj jo obiskati, se najprej osredotočimo na območje nekdanjega Budima.

Tu se nahaja sloviti Grajski hrib (Varhegy), ki je bil leta 1987 vpisan na UNESCOV seznam kulturne dediščine. Na njem se nahajajo glavne turistične znamenitosti mesta, kot so Budimski grad, ki je bil let 1848 uničen v požaru in ponovno zgrajen v letih 1894 do 1906, danes pa v njem deluje Narodna galerija. Na Grajskem hribu si morate ogledati tudi Matijevo cerkev v gotskem slogu ter Ribiško trdnjavo, ki je dobila ime zaradi ribičev, ki so v srednjem veku branili obzidje ter po bližnji ribji tržnici.  Na območju Budima si morate ogledati tudi trdnjavo citadelo na Gellertovm hribu, ki so jo zgradili Habsburžani. Leta 1947 so tu postavili spomenik svobode v spomin na sovjetske vojake, ki so pomagali pri osvoboditvi mesta, v devetdesetih letih pa so glede na novo politično stanje v državi spomenik preimenovali v spomenik neodvisnosti ter umaknili ruske napise.

Poglejmo še na drugo stran Donave in kaj je nujno potrebno dodati na listo zanimivosti, ki si jih je v Budimpešti treba ogledati.

Kot prvo parlament, ki je bil zgrajen med letoma 1885 in 1905 v prepoznavnem novogotskem slogu in je pravzaprav ena najbolj znanih stavb v Budimpešti. Za časa, ko je bil zgrajen, je veljal celo za največji parlament na svetu (stavba je dolga kar 268 metrov). Na seznamu obveznih ogledov je tudi cerkev sv. Štefana, najlepši in hkrati največji sakralni objekt v mestu. Cerkev so gradili več kot 50 let – od leta 1851 do 1905. Predlagali bi še ogled Državne opere, zgrajene konec 19. stoletja ter Mestnega parka. V parku stoji grad s kmetijskim muzejem, še bolj zanimivi pa so drugi deli parka, v katerih je urejen ZOO (eden najstarejših, največjih in najboljših v Evropi!), kopališče in zabaviščni park (več kot odlična lokacija tudi za družine).