Vremščica

Vremščica (1027 m) je najvišja gora Senožeških hribov, pogorje pa se razteza med Divačo, Pivko in Senožečami. Na vrh vodi več lahkih pohodniških poti, le da so različno dolge – od 1,5 ur do 3,5 ur hoje. Izhodišča so v Matavunu, Podgori, Volčah, Senožečah, Famljah, Loščici, Gabrčah in Gornjih Ležečah. Za začetek vam priporočamo izhodišče v Gabrčah, od koder vodi nezahtevna makadamska pot do velike kraške planote, na kateri lahko razprostrete odejo in uživate v čudovitih razgledih na cvetoče travnike. Če želite doseči vrh, vas čaka še nekaj hoje po pobočju planote, na cilju pa sega razgled od Dolomitov, Julijskih Alp, prek Nanosa, Javornika, Snežnika in vse do morja. Le nekaj korakov od vrha stoji idilična cerkvica sv. Urbana, kjer lahko pozvonite in si nekaj zaželite. Koče na vrhu ni, zato je potrebno že vnaprej poskrbeti za prigrizke in zadostno količino vode. 

Sveta Ana 

Razgledna vzpetina na kateri stoji cerkev sv. Ane (484 m) je primerna zlasti za tiste z manj telesne kondicije, saj je vzpon zelo nezahteven. Če se zapeljete po Ljubljanskem barju, je zagotovo ne morete zgrešiti, nahaja pa se nad vasmi Jezero, Podpeč in Preserje, od koder vodijo tri lahke označene poti. Do vrha boste z vseh treh potrebovali približno 30 minut ali manj, za začetek pa najbolj svetujemo izhodišče v Preserju. Gozdna pot, ki vodi z makadamskega parkirišča v vasi Jezero, je morda za popolne začetnike sicer malce strma, poskusite pa lahko vseeno. Vrh sv. Ane navduši z dih jemajočim razgledom na Ljubljansko barje, Polhograjsko hribovje in Kamniško Savinjske Alpe. Je pa razgled najlepši takrat, ko se nad tlemi vijejo nežne meglice - če jih želite ujeti, svetujemo vzpon zgodaj zjutraj. 

Bučenica

Verjetno so odveč besede, da je v okolici Tolmina na voljo veliko število pohodniških poti, ena turistom manj znanih pa je pot na Bučenico (496 m). Na njej so šele v zadnjem času uredili razgledno točko, ki jo je vredno osvojiti, če ne drugega zaradi edinstvenega razgleda na smaragdno Sočo, Tolminsko hribovje in Alpe. Vzpon na Bučenico je najbolj priporočljiv iz parkirišča nad vasjo Modrejce, kjer je tudi izhodišče. Idilična pot skozi gozd vas bo najprej vodila na Mengore, ki so tudi priljubljena izbira romarjev in ljubiteljev zgodovine. Na Mengorah stoji Marijina cerkvica, kjer imate lahko krajši postanek, nato pa pot nadaljujete na sosednji vrh – Bučenico. Kot že rečeno razgledna točka nudi čudovit razgled, ki ga je vredno ovekovečiti. Vrnete se lahko po isti poti kot ste prišli, ali pa se spustite v vas Modrejce in se osvežite še v smaragdnem jezeru. 

Sveti Jakob

Na vzpetini, ki leži severno od vasi Topol pri Medvodah, stoji cerkev sv. Jakoba (806 m), ena od priljubljenih in nezahtevnih točk mnogih vikend izletnikov. Nanjo sicer vodi malo morje nezahtevnih pohodniških poti, najenostavnejša in tudi najkrajša pa je pot iz vasi Topol, za katero boste potrebovali le 40 minut hoje. Od parkirišča nas pot najprej vodi skozi vas, nato s pomočjo markacij skozi gozd in mimo travnikov, od koder se že iz daljave vidi grič s cerkvijo. Čisto na koncu nas čaka zelo kratek vzpon do samega vrha, ki nas nagradi z razgledom na Polhograjsko hribovje, del Kamniško Savinjskih Alp in Ljubljansko kotlino. Sv. Jakob je odlična izbira za vikend izlet, v tem primeru ne pozabite na piknik odejo in prigrizke. 

Gora Oljka

Na Štajerskem koncu v neposredni bližini Šmartnega ob Paki stoji hrib Gora Oljka (733 m), ki velja za eno od bolj priljubljenih pohodniških vrhov. Nanjo se lahko odpravite iz številnih krajev, kot so denimo Podgora, Rečica ob Paki, Dobrič, Polzela, Podvin, a se izhodišča med seboj razlikujejo po dolžini poti, med katerimi najdaljša traja dobri 2 uri hoje. Samo 40 minut pa bo trajal vzpon na Goro Oljko, če boste izbrali izhodišče Dobrič (Vedet) mimo Rogeljška. Pot je lahka in označena; nekaj časa markacije vodijo po asfaltni cesti, nato skozi gozd in preko senožeti od koder se odpre lep razgled na Paški Kozjak in del Pohorja. Na vrhu se lahko okrepčamo v Planinskem domu in se po strmih stopnicah povzpnemo še do cerkve sv. Križa. Razgled obsega Posavsko hribovje, Kamniško Savinjske Alpe in bližnjo okolico. 

Velika Planina (Gradišče)

Velika Planina postaja vse bolj priljubljena med domačimi in tujimi izletniki, kar ni nič čudnega, saj ji poseben čar daje idilično pastirsko naselje Med manj zahtevne in krajše pohodne poti smo jo umestili v primeru, če uporabite nihalko, ki vas pripelje do Šimnovca oz. zgornje postaje. Od tam pa pot nadaljujete sami do vrha - Gradišča (1666 m), kar traja slabe pol ure. Če imate več časa, energije in volje pa si lahko izbereta katero od daljših poti, kot so denimo Kranjski Rak, Stahovica, Planina Dol ... Ena od lažjih možnosti je tudi ta, da se z avtomobilom pripeljete do parkirišča Mačkin kot, do katerega je izletnikom še dovoljeno, naprej pa jo še pol ure mahnete peš. Na veliki planini lahko uživate v prostranih pašnikih, idiličnih pastirskih kočah in razgledu na Kamniško Savinjske Alpe. 

Sabotin

Na primorskem koncu, natančneje tik nad Goriškimi Brdi in Solkanom se ponosno vzpenja Sabotin (609 m), hrib prežet z zgodovino. Če imamo vsaj malo domišljije, si ga lahko predstavljamo kot mravljišče, saj je njegova notranjost prevrtana z vojaškimi rovi. Na Sabotin vodi kar nekaj poti različnih zahtevnosti in dolžin. Iz Solkana vodita tako lahka nezahtevna pot, ki traja 1 h 30 min, kot tudi delno zahtevna, ki traja 2 h. Na vrhu je razgledišče z izjemnim razgledom na reko Sočo, Goriško kotlino, Kras, Furlansko nižino in morje. V neposredni bližini vrha najdemo tudi Dom na Sabotinu. S seboj ne pozabite svetilke za obisk kavern.