"Dobrih 30 kilometrov od slovenskega glavnega mesta, se na zelenih gričkih razteza velikolaška pokrajina. Ta je dom kar treh velikih slovenskih literatov: Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja. Zato imenujemo Velike Lašče  tudi zibelka slovenske kulture," so ponosno napisali v občini Velike Lašče o svojem kraju. "Primož Trubar je na podlagi protestantskih načel, da naj vsak sam bere sveto pismo, leta 1550 izdal prvo knjigo v slovenskem jeziku. S tem je pomembno prispeval k  oblikovanju narodne zavesti. Več o življenju Primoža Trubarja lahko izveste na Trubarjevi domačiji na Rašici. Ta že 30 let predstavlja osrednjo točko ohranjanja spomina na Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika. Vabljeni k obisku spominske hiše z mlinom, žage na vodni pogon, galerije Skedenj in Trubarjeve čitalnice, okrepčate pa se lahko v krčmi domačije. Lepo urejena okolica je čudovit prostor, kjer se poleg različnih dogodkov odvijajo tudi poročne slovesnosti."

Po obisku Trubarjeve domačije pa lahko spoznate tudi rojstni kraj Frana Levstika v Dolnjih Retjah s še vedno ohranjenim Ilijevim kozolcem ter rojstni kraj Josipa Stritarja na Podsmreki, kjer je iz njegovih časov ohranjena kašča ter si v Levstikovem domu v Velikih Laščah ogledali njuno spominsko sobo. Za obisk vseh teh krajev, pa namesto avtomobila brez težav lahko uporabite kolo.

Pri obisku velikolaških krajev ne sme manjkati niti obisk gradu Turjak, ki je v letošnjem letu ponovno odprl svoja vrata za obiskovalce. V gradu si lahko ogledate različne zbirke in spoznate zgodbo o Herbardu Turjaškem ter povest o mogočnem turu, ki je Turjaški gospodi dal ime rodbine in gradu. Po ogledu gradu lahko posedite v senci vrta krčme in si privoščite dobro pijačo ali pa grižljaj srednjeveške kulinarike.

Ljubitelji tehnološke in kulturne dediščine si lahko ogledajo tudi sušilnico sadja na Gradežu, ki še vedno deluje na tradicionalen način ter omogoča sušenje sadja brez dodatkov. Pravijo, da je v Sloveniji to menda edina še delujoča vaška sušilnica sadja.

Čeprav se tradicionalen pohod po Velikolaški kulturni poti, ki povezuje rojstne kraje vseh treh velikih literarnih rojakov ter vodi mimo številnih kulturnozgodovinskih znamenitosti, zgodi 8. junija, ko praznujejo občinski praznik prav na dan rojstva Primoža Trubarja, pa pot na vas čaka kadarkoli. Pot je krožna in označena s posebnimi markacijami. 

Lahko pa se odločite tudi za obisk ostankov rimskega zapornega zidu. Navdušil vas bo tudi slap Kobilji curek v bližini naselja Rob . Po njegovi dolini je namreč speljana zanimiva in označena geološka pot. Izpostaviti velja tudi naravno dediščino, zlasti Mišjo dolino, ki na svojih mokrotnih travnikih ljubitelje narave navdušuje z bogato biodiverziteto. Že manjši vzponi na okoliške hribe (Veliki Osolnik, Sv. Primož pri Zgončah, pečine pri Krvavi Peči, Sv. Ahac in drugi) pa nudijo obiskovalcem veličastne razglede, dolina pa je prav tako privlačna za kolesarjenje. 

Turistične točke vredne obiska:

Ilijev Kozolec – Več kot dvesto let star toplar s slamnato streho je bil prvotno narejen brez enega samega žeblja in samo iz tesanega lesa.

Trubarjeva domačija – rojstni kraj Primoža Trubarja, je bila obnovljena v letu 1986, ob 400. letnici Trubarjeve smrti. Knjigoveške delavnice, ki potekajo na  Trubarjevi domačiji, nadgrajujejo razlago o Trubarju s praktičnimi vsebinami, vezanimi na prvo slovensko knjigo. Rašica,  kraj njegovega rojstva, pa se ponaša tudi z nazivom evropsko mesto reformacije.

Marijina cerkev na Veliki Slevici – zanimiva zaradi čudovitih baročnih oltarjev. Po legendi je viden odtis kopita turškega konja, ki je obstal pred cerkvijo.

Stritarjeva kašča – v Stritarjevi kašči je urejena zbirka kmečkega orodja, ki je odprta vse dni v letu. Na ganku je nekdaj poleti spal Josip Stritar. 

Sušilnica sadja Gradež – v neposredni bližini Turjaka, na Gradežu, si lahko ogledate postopek tradicionalnega sušenja sadja.

Slap Kobilji curek – je s tridesetimi metri najdaljši slap na Dolenjskem.  

Levstikov dom  je osrednja stavba na velikolaškem trgu. V njem delujeta med drugim knjižnica in kino, možen pa je tudi ogled Levstikove in Stritarjeve spominske sobe.  

Turjaški grad je bil nekdaj v lasti Auerspegov, katerih vrhunec moči je sovpadal z obdobjem turških vpadov in reformacije.