Charlene Lynette Wittstock se je rodila 25. januarja leta 1978 v mestu Bulawayo v današnjem Zimbabveju prodajnemu poslovodji Michaelu Kennethu Wittstocku in nekdanji profesionalni potapljačici ter učiteljici plavanja Lynette Wittstock, rojeni Humberstone. Starša sta sicer potomca nemških in britanskih prednikov, ki so pred vsesplošno stisko pobegnili v Afriko, kjer so se zaposlili kot obrtniki ter (neuspešni) iskalci diamantov. Charlene je najstarejša izmed treh otrok v družini: leta 1980 je dobila bratca Garetha, ki je danes uspešen lastnik verige kavarn v Monaku, tri leta pozneje pa še Seana, ki je ostal v Južni Afriki in dela kot organizator ter promotor raznih dogodkov. Družina se je leta 1989, ko je bilo Charlene 11 let, preselila v Južnoafriško republiko v mestu Benoni v bližini Johannesburga, kjer je Charlene do leta 1991 obiskovala osnovno šolo Tom Newby.

Njeno otroštvo je bilo v celoti posvečeno športu in ravno to naj bi bil razlog, da se je razvila v prizemljeno osebnost z zdravim odnosom do življenja. »Vem, kdo sem in od kod prihajam. Moj oče je zaposlen v marketingu, mama je trenerka plavanja; in prav slednje je tisto, kar je spodbudilo moje zanimanje. S plavanjem sem se začela ukvarjati že zelo zgodaj v otroštvu,« je dejala v enem izmed preteklih intervjujev za revijo Hello!. Najprej je bila članica ekipe Seagulls v Durbanu, kjer je nanizala svoje prve večje dosežke, s katerimi pa se svetlolaska nikoli ni želela na veliko hvaliti. Tekmovala je v disciplinah 200 metrov prsno ter na 50, 100 in 200 metrov hrbtno. V času aktivne plavalne kariere je imela v lasti številne državne rekorde, in sicer na 50, 100 in 200 metrov hrbtno.

Že pri 15 letih se je okitila z osvojitvijo državnega naslova med mladinci, v naslednjih letih pa so se njeni dobri rezultati samo še stopnjevali; na vseafriških igrah leta 1999 v Johannesburgu je osvojila tri zlate in eno srebrno kolajno, Južnoafriško republiko je predstavljala na igrah Commonwealtha v letih 1998 in 2002 ter osvojila srebrno medaljo na 4-krat 100 metrski razdalji. Vrhunec njene kariere pa so bile zagotovo poletne olimpijske igre leta 2000 v avstralskem Sydneyju, kjer je bila članica ženske južnoafriške reprezentance v plavanju na 4 krat 100 metrov mešano, ki je tekmovanje končala na odličnem petem mestu. Zatem je osvojila šesto mesto na FINA svetovnem prvenstvu na 200 metrov prsno.

Ljubezen na prvi pogled?

V olimpijski sezoni 2000 se je Charlene udeležila plavalnega mitinga Mare Nostrum v Monte Carlu, kjer je nemudoma padla v oči domačemu princu Albertu II Monaškemu, s polnim imenom Albert Alexandre Louis Pierre Grimaldi. Ta je imel do takrat sloves nepoboljšljivega playboya, kar sta dokazovala dva nezakonska otroka in dvor ga je močno nagovarjal k temu, naj si končno vendarle izbere nevesto in se poroči. A njihova prigovarjanja so naletela na gluha ušesa – dokler v njegovo življenje ni vstopila mlada Charlene, ki mu je takoj padla v oči. Še istega dne je poskrbel, da je odšla z njim na zmenek, na katerem naj bi se, po poročanju neimenovanih virov iz palače, odlično ujela. In če je do tedaj veljal za kraljevega posebneža, ki se kar ni in ni hotel ustaliti ter stopiti v čevlje kraljevih dolžnosti, je bilo videti, da bi ga Charlene lahko postavila na pravo mesto.

Tista večerja je bila začetek njune v očeh javnosti precej turbolentne zveze. Čeprav sta imela kar nekaj skupnih interesov, kot je skrb za okolje in naklonjenost olimpijskemu udejstvovanju, pa je bilo med njima tudi kar nekaj razlik, zaradi katerih sta močno izstopala. Za začetek: knez Albert je bil kar 20 let starejši od svoje simpatije, ki povrhu vsega še ni izvirala iz kraljevih krogov. In ravno njena 'nekraljevost' je bila tisto, kar je skrbelo mnoge opazovalce; navsezadnje je bila 'samo' hčerka prodajalca in trenerke plavanja, medtem ko je bil Albert sin princa Ranerja III in slovite Grace Kelly, ki prav tako ni bila kraljeve krvi in je imela zato na prilagajanje življenju na dvoru nemalo težav. Poleg tega se Charlene ni nameravala odreči plavalni karieri, zato sta v naslednjih letih svoje razmerje razvijala ter ohranjala v tajnosti.

Poškodba je pokopala sanje o še eni olimpijadi

Svetlolasa Južnoafričanka je leta 2002 zapustila ekipo Seagulls v Durbanu in se pridružila plavalnemu klubu Tuks na univerzi v Pretoriji. A vključena je bila zgolj v športno sekcijo, ne pa tudi v izobraževalni program, tako da nikoli ni pridobila univerzitetne izobrazbe. Ji je pa univerza zaradi njenih dosežkov in talenta omogočala, da je imela prost vstop na njihove bazene, brezplačne trenerje, bivališče in fitnes. Ne glede na to se je januarja leta 2005 odločila zapustiti Pretorio in se vrniti v Durban. Odpravila se je na severno obalo in se pridružila ekipi nekdanjega trenerja ekipe Tuks Brannislava Ivkovica. Ves ta čas je intimno prijateljevala z monaškim princem in ga leta 2006 na dobrodelni prireditvi Rdečega križa The Red Cross Ball v Monte Carlu prvič spremljala kot partnerica. Po pričakovanjih je tistega večera ukradla vso pozornost javnosti, prav tako tudi nekaj tednov pozneje, ko se mu je pridružila na slavnostni otvoritvi zimskih olimpijskih iger v italijanskem Torinu in čeprav je šlo samo za enega od številnih uradnih nastopov, so kraljevi opazovalci verjeli, da bo postala trajna spremljevalka v prinčevem življenju.

13. aprila leta 2007 je Charlene ponovno postala južnoafriška šampionka v plavanju na 50 metrov hrbtno, ko je v finalu tekmovanja Talkom SA National Aquatic Championships s časom 30:16 zaostala samo za Avstralko Sophie Edington in Brazilko Fabiolo Molina. Njen največji cilj so bile poletne olimpijske igre leta 2008 v kitajskem Pekingu, a je priprave prekinila poškodba, zaradi katere je bila 18 mesecev odsotna iz bazenov in se nato zaradi padca forme ni uspela kvalificirati na ta prestižni športni spektakel. Razočarana je dejala, da bo odslej plavala le še nekaj mitingov v Evropi. »Ostaja mi še leto dni v tekmovalnem plavanju in v tem času bi bila rada najboljša, kar sem lahko. Potem bi se rada posvetila dobrodelnosti in pomoči pri razvijanju mladih, perspektivnih športnikov,« je povedala takrat. A kmalu zatem je morala priznati, da so dnevi njene tekmovalne kariere mimo.

Leta 2008 se je tako dokončno poslovila od profesionalne kariere in se v celoti osredotočila na povsem novo vlogo – kako postati monaška princesa in dostojno zastopati ta naziv. Njen odmeven odnos z enim izmed evropskih kraljevih vladarjev je bil odlična odskočna deska za uresničitev vseh njenih interesov, ki so se navezovali predvsem na dobrodelnost. 27. maja leta 2011 so na dobrodelni modni reviji med dirkaškim vikendom Formule 1 v Monaku predstavniki specialne olimpijade sporočili, da je postala globalna ambasadorka gibanja in da je po novem zadolžena za spodbujanje spoštovanja in vključenosti ljudi z motnjami v duševnem razvoju med svetovno publiko. Charlene je povedala, da ji je gibanje Specialne olimpijade močno pri srcu, ker kot nekdanja atletinja cei svojo vlogo »uporabe moči športa pri spreminjanju življenj«.

Je res želela pobegniti?

23. junija leta 2010 so z monaškega dvora sporočili, da sta se Charlene Wittstock in knez Albert zaročila. Princ ji je ob tem podaril prestižni zaročni prstan, ki je imel na sredini trikaratni diamant v obliki hruške, okrog njega pa so bili posuti brilijanti. Razkošni kos nakita naj bi oblikoval pariški draguljar Repossi. Nekdaj mlada južnoafriška športnica, ki nikoli ni imela preveč časa za modo, je začela takrat razvijati sloves prestižno urejene dame v šik oblačilih, za katere je bilo 'krivo' sodelovanje z modno znamko Giorgio Armani. »Prepoznam se v njegovem slogu, ki je trezen, eleganten in prefinjen. (Njegova ekipa) Ve, kaj mi je všeč in katera oblačila se najbolj podajo moji postavi. Ne glede na priložnost se namreč rada počutim naravno,« je dejala medijem.

Čeprav je bila vzgajana v duhu protestantizma, se je konvertirala v rimo-katoliško vero, čeprav tega od nje ni zahtevalo nobeno določilo monaške ustave. Bodoča princesa se je poleg tega začela učiti francoščine in dialekta monegasque, seznaniti se je morala tudi z evropskim sodnim protokolom. Še pred poroko je o selitvi v Monako začel razmišljati tudi njen oče Michael, saj naj bi ga skrbelo naraščanje kriminala v Južni Afriki, prav tako pa sta želela s soprogo biti hčerki v oporo pri privajanju na dvorno življenje. Zaroki so sledile priprave na veličastno poroko, a romanca med knezom in občutno mlajšo plavalko je bila polna pomislekov. Špekuliralo se je, da naj bi imela Charlene zaradi strahu pred obveznostmi in pričakovanji množice ljudi pomisleke glede zaroke in zakona.

Poroka je bila prvotno predvidena za 8. in 9. julij leta 2011, vendar so jo prestavili na nekaj dni prej, da ne bi potekala istočasno kot srečanje Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je bilo od 5. do 9. julija v južnoafriškem Durbanu. Par je namreč na slavje povabil predstavnike komiteja, vključno s predsednikom Jacquesom Roggejem, nato pa sta se zakonca nameravala udeležiti srečanja v Južni Afriki, zato so civilni obred premaknili na 1. julij. V tednu pred poroko so se pojavila namigovanja, da si je Charlene premislila in se ne želi poročiti z bodočim knezom. Francoski tednik L'Express je poročal, da je poskušala 28. junija zbežati iz Monaka potem, ko so se pojavile govorice, da je Albert priznal še svojega tretjega nezakonskega otroka. V poročilu je bilo navedeno, da je monaška policija bodočo princeso prestregla na letališču Nice Côte d'Azur, ji zasegla potni list, da bi ji preprečila vkrcanje, nato pa naj bi sledilo »intenzivno prepričevanje« s strani Alberta in uradnikov v palači, da ostane. V palači so zgodbo označili za »grdo obrekovanje«, ki naj bi ga rodilo ljubosumje.

A pozneje so se pojavili viri, ki so trdili, da naj bi Charlene poskušala pobegniti kar trikrat. Prvič naj bi se to zgodilo maja leta 2011, ko je potovala v Pariz na pomerjanje poročne obleke. Med obiskom naj bi se "zatekla" v ambasado JAR v francoski prestolnici, je poročal francoski časopis Le Journal du Dimanche, ki je poročal tudi, da je še istega meseca bodoča monaška princesa vnovič skušala pobegniti, in sicer naj bi se to zgodilo med Veliko nagrado Monaka v formuli ena. A tudi v drugo naj ji ne bi uspelo, prav tako ne teden dni pred poroko, ko naj bi ji na letališču zasegli potni list. Potencialno resničnost vseh teh špekulacij je nato potrdila kar Charlene sama, saj na poročnem obredu ni mogla zadržati solza, ki niso bile videti ravno take, kot jih točijo srečne neveste. A sama je beg v celoti zanikala. »Ta zlobni članek se je hitro razširil. Seveda sem bila tistega dne zelo čustvena in tudi pritisk je bil ogromen. Vedno sem si predstavljala, da se bom poročila pod drevesom, sedaj pa je mojo poroko spremljalo več milijonov ljudi. Bila sem napeta. /.../ Beg? Nikoli,« je povedala za Rooi Rose.

Sporočila, da pod srcem nosi dvojčka

Kraljeva poroka se je torej vendarle zgodila in bila je eden najbolj spektakularnih dogodkov leta 2011. Monako je bil preplavljen z obiskovalci, predstavniki družine in prijatelji z vsega sveta. Razkošna ceramonija je trajala kar tri dni. Albert in Charlene sta se najprej poročila na civilnem obredu 1. julija v prestolski sobi v kneževi palači. Poročna maša je sledila 2. julija in tej je lahko preko televizijskega prenosa prisostvoval ves svet. Charlene je bila na ta dan objekt, v katerega so bile uprte vse oči, ki so spremljale monaško kraljevo poroko. Oblečena je bila v spektakularno obleko iz ekskluzivne kolekcije Giorgio Armani Privé in bila zares videti kot prava kraljeva princesa. Vrhunec je bila izmenjava zaobljub, ki se je zgodila v kapelici Sainte-Devote v Monaku. Po poroki je bila Charlene odlikovana z nazivom njena visokost, monaška princesa. Prejšnja imetnica tega naslova je bila njena pokojna tašča Grace Kelly, ki je leta 1982 preminila v avtomobilski nesreči.

Tudi po poroki naj bi se novopečena zakonca srečala s kar nekaj izzivi. Le nekaj dni po slavju sta se mladoporočenca podala na medene tedne v Charlenino rodno Južnoafriško republiko, kjer sta se med drugim udeležila srečanja Mednarodnega olimpijskega komiteja. Številni španski, britanski in drugi mediji so poročali, da zakonca sploh ne bivata v istem hotelu, temveč imata rezervaciji v različnih resortih več kilometrov narazen. Ta poročila so sovpadala z govoricami o zakonski krizi para še preden se je ta sploh dodobra poročil. A v naslednjih letih sta očitno vendarle našla skupni ritem in zaživela v harmoniji. Govorice o turbolentnem zakonu so potihnile in ljudstvo je Charlene sprejelo z odprtimi rokami. »Moja selitev v palačo je bila sprva za vse šok. Več let namreč niso imeli kneginje, Grazia Patricia je bila zadnja kneginja. Vrgli so me v mrzlo vodo, nikogar nisem imela, ki bi mi pomagal. /.../ Ogromno je bilo pričakovanj in zahtev. Kakšen moraš biti, kako govoriti, sedeti in se obnašati. Nemogoče je vse narediti prav. Protokol, protokol! Skoraj bi me zadušilo, bilo je težko – in tudi po osmih letih je še vedno težko,« je pred nedavnim dejala simpatična Charlene.

Vse to je najbrž pomalem botrovalu dejstvu, da je monaški kraljevi par z naraščajem čakal kar tri leta. O nosečnosti princese Charlene je monaški dvor javnost obvestil 30. maja leta 2014., 9. oktobra so potrdili, da princesa pod srcem nosi dvojčka, ki ju je povila 10. decembra v bolnišnici princese Grace v Monaku. Prva se je rodila hčerka Gabriella Thérèse Marie, nekaj minut zatem pa še sin Jacques Honoré Rainier. Glede na to, da ima prednost prevzema prestola moški potomec, je tako Jacques postal prvi v vrsti za kraljevi naziv. »Otroka predstavljata izziv, saj imata različne potrebe. Na to sem se navadila, z njima preživim ogromno časa. Gabriella rada poje, pleše in se našemi. Jacques je tipičen deček. Vse, kar ima kolesa, ga navdušuje. /.../ Svoja otroka želim naučiti spoštovanja in smisla za pravičnost. Sočutja in dobrih manir. To so vrednote, ki sem jih dobila od svojih staršev,« je Charlene pred nedavnim povedala medijem.

Je končno zavladala idila?

Monaška princesa se je v letih zakona dobro vživela v svojo kraljevo vlogo, pri čemer naj bi ji bila v izdatno pomoč njena svetovalka, princesa Corinna zu Sayn-Wittgenstein. Poleg številnih obveznosti se trudi najti čas tudi za razne hobije, kot so deskanje na valovih in pohodništvo. V prostem času z veseljem prebira biografije in etnično poezijo Južne Afrike ter se udejstvuje na delavnicah sodobne umetnosti. Danes se tako zdi, da je monaški kraljevi par uspešno prestal vse dosedanje ovire, ki so se jima postavile na skupni poti. Videti je, da je ljubezen končno prevladala nad vsem ostalim in njuno izkazovanje naklonjenosti je živ dokaz za to. Princesa Charlene je denimo svojemu dragemu v javnem govoru leta 2015 namenila še posebej ganljive besede: »Albert I je bil osvajalec, Rainer III je bil princ gradbenik in ti si princ src, mojega srca.« Tudi princ ni skoparil s pohvalami na račun svoje soproge in zakonskega življenja: »Mislim, da je čudovito. Ne morem govoriti za Charlene, o njenih občutkih boste morali vprašati njo. A povem vam lahko, da se imava skupaj čudovito.«

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: Fondationprincessecharlene.mc, Hellomagazine.com, Businessinsider.com, Simrankaurjaipur.com, Monte-carlo.mc, Fabiosa.com, Monaco.me, Wikipedia, Peoplepill.com, Vogue.com, Celebfamily.com, Express.co.uk, Thefamouspeople.com, Royalcentral.co.uk