"Nekoč sem za v vrtec celo oblekla svojo baletno obleko in v tej beli tančičasti obleki odšla čez knapovske Trbovlje. Scena je delovala precej 'felinijevsko'. Mojo ljubezen do mode in kreiranja je pa podpirala moja mami, ki je bila nekoč tudi šivilja, saj je znala vse moje ideje materializirati. Ponosno sem nosila svoje kreacije in še bolj ponosno sem dvignila glavo, če je mogoče kaj preveč bodlo v oči, posebej v manjšem kraju,« pravi Tanja in doda: »Ko sem postala igralka, sem svojo ljubezen do preoblačenja, ki je izvirala iz želje po preobrazbah, seveda še bolj izživljala. In ker sem lahko poklicno izrazila svojo strast, sem lahko bila v zasebnem, vsakdanjem življenju bolj praktična, saj sem se bolj posvetila oblačenju svojih hčera. Če malo karikiram, vedno sem bila v najlepših trenirkah. (smeh)"

"Imam zelo čuden odnos do mode. Obožujem lepo, zahtevam funkcionalno in preziram slepo sledenje trendom, ki so si jih izmislili zaslužkarji. Da bi z mojega zapestja viselo nekaj, v kar bom spravila denarnico in ključe in bo vredno nekaj tisoč evrov? Ne, hvala! Da bi si dvigovala rejting z napisi na artklih? To je dokaz človeške naivnosti, vodljivosti in neumnosti. Nazadnje sem v Berlinu na rdeči preprogi nosila obleko za 40 evrov, ko so me vprašali po njej, sem s ponosom povedala, koliko sem odštela zanjo in vsi so se smejali, ker so mislili, da sem povedala šalo. Mislili so, da nosim Cavalli.«