Na drugem koncu Evrope, v Lizboni, od koder proti domu hiti Sašo, so stvari nekoliko drugačne. Sašo je tekmo začel na državni praznik, ko na ulicah ni bilo žive duše. A to ga ni zmedlo. Najprej se je s tramvajem odpravil proti turistično obleganem delu mesta Belem, kjer je s prosjačenjem skušal dobiti nekaj denarja za nadaljevanje poti. “ Turisti se žal niso izkazali za razumevajoče,“ se spominja Sašo. “Nekaj denarja sem nafehtal pri domačinih, nato pa sem v pristaniškem delu Lizbone po naključju srečal simpatična Inge in Filipa, ki imata manjšo gostilnco Cone a Portugesa. Takoj smo si bili všeč in dogovorili smo se za sodelovanje. Jaz sem v bližnji okolici raznašal njune reklamne letake, v zameno pa sem dobil kosilo in spoštljivo plačilo v evrih. V nekem trenutku me je prešinilo, da bi ostal kar pri njiju. Odlično smo se povezali, poleg tega pa imata zelo ambiciozen načrt razvoja njune blagovne znamke, pa še Lizbona mi je noro všeč. A pozno popoldan je bilo treba iti dalje in sicer proti letališču. Na poti tja sem nekaj ur prepeval na ulicah Lizbone, noč pa prespal kar na letališkem terminalu. Moj načrt je, da v torek zjutraj pridem do zadnjih nekaj evrov, ki jih potrebujem za nizkocenovno letalsko karto. Moj naslednji cilj je Valencia v Španiji.“

Misija nemogoče je že prvi dan predstavila dve različni strategiji, s katerima se poizkušata Polona in Sašo čimprej vrniti domov. Cilj je studio Radia Center, zmagovalec Misije pa bo postal tisti, ki se vrne prvi.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na