Zadovoljna.si
Skandinavija

Potovanja

Razlogov, zakaj obiskati Skandinavijo, je ogromno

Ma.K.
23. 09. 2019 07.51
0

Medtem ko nekaterim besedica dopust predstavlja sinonim za sonce, morje in osvežitev v vodi, so drugi bolj privrženci odkrivanja novih dežel in občudovanja narave. Za te bo kot nalašč obisk skandinavskih držav, ki se lahko pohvalijo z živahnim dogajanjem v večjih mestih in neokrnjeno naravo na podeželju. Za piko na i poskrbijo še slikoviti fjordi, ledeniška jezera, ribiška vasice, bogata kulturna in zgodovinska dediščina ter polnočno sonce – doživetja, ki popotniku ostanejo v trajnem spominu. Več kot dovolj razlogov torej, da začnete načrtovati popotovanje po Skandinaviji!

Dežele na skrajnem severu Evrope povezujemo s pravljično podobo neokrnjene pokrajine na eni in modernimi urbanimi naselji na drugi strani. Skandinavija je zgodovinsko in kulturno območje severne Evrope, ki ji zaradi severne lege rečemo tudi kar nordijske dežele. Mednje sodijo najbolj južno ležeča Danska, na baltsko zaledje naslonjena Finska, osrednja Švedska ter morju izpostavljena Norveška, ki sega vse do arktičnega Svalbarda. Ob besedi Skandinavija večina najprej pomisli na globoke fjorde smaragdnih barv, ujetih med previsne stene. A ta delček sveta nudi še vse kaj drugega. Popotnikom dih jemljejo slikovite kulise neokrnjene narave, prostrani gozdovi, divje živali, mogočni fjordi, nešteti slapovi ter prekrasne obale, na katerih domujejo skorajda že pravljične ribiške vasice. Ni kaj, Skandinavija je vsekakor košček sveta, ki se ga zagotovo izplača obiskati.

Lepote Irske, ki jih mora vsaj enkrat v življenju doživeti vsak
Preberi še
Lepote Irske, ki jih mora vsaj enkrat v življenju doživeti vsak

Slovenski državljani na Dansko, Švedsko in Finsko lahko potujejo brez težav, saj gre za države članice Evropske unije, prav tako pa vizuma ne potrebujejo niti za vstop na Norveško – tudi tam so lahko do treh mesecev zgolj s potnim listom ali osebno izkaznico. Skandinavske dežele veljajo za ene varnejših v Evropi, tako da si popotnikom tudi s tem ne treba posebej beliti glave. Večji izziv bo verjetno predstavljalo vreme, ki je v večini predelov sicer milo in prijetno, a nastajajo velike razlike med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, prav tako ima velik vpliv tudi letni čas, od katerega je odvisna dolžina dneva: ta je poleti lahko zelo dolg in na skrajnem severu več mesecev sonce sploh ne zaide, medtem ko je pozimi tam konstanten mrak – in temu primerne so tudi temperature: v vseh letnih časih se običajno gibljejo med 8 in 20 stopinjami Celzija. Posledično se je za obisk teh krajev dobro obleči v več plasti ter imeti ves čas s seboj vodoodporno vetrovko ter zložljiv dežnik.

Skandinavija slovi po prostranih gozdnatih površinah, številnih jezerih in močno razčlenjenih obalah.
Skandinavija slovi po prostranih gozdnatih površinah, številnih jezerih in močno razčlenjenih obalah. FOTO: Shutterstock

Treba  je skrbno načrtovati pot

V Skandinavijo se lahko odpravite z različnimi prevoznimi sredstvi. Ena izmed možnosti je letalski prevoz do prve izmed ciljnih držav (običajno Danske), kjer lahko nato najamete avtomobil na nadaljnje potovanje ali se vozite z javnim prevozoma, ki je dobro organiziran, a bo od vas zahteval kar nekaj časa in živcev pri kombiniranju. Prav tako lahko pot v naslednjo državo nadaljujete z letalom, a boste v tem primeru prikrajšani za številne naravne lepote, ki bi jih videli na poti. Največ slovenskih popotnikov se zato na pot proti severu odpravi kar z osebnim prevozom: avtomobilom, avtodomom ali celo motorjem. To je odlična možnost tudi zaradi tega, ker lahko potujete v različnih smereh; bodisi greste prek Avstrije, Nizozemske in Nemčije do Danske in od tam naprej ali pa izberete pot čez Avstrijo (ali celo Madžarsko), Češko, Pojsko, Baltske države do Finske in od tam naprej skozi Norveško in Švedsko do Danske.

V primeru osebnega prevoza bo priporočljivo naštudirati tudi sistem polnjenja rezervoarja za gorivo. V nasprotju s Slovenijo, kjer cene goriv z izjemo avtocest in hitrih cest še vedno regulira država, je v tujini trg naftnih derivatov bolj prosto oblikovan in so cene odvisne od lokacije, dneva v tednu, ure in številnih drugih dejavnikov. Večina držav ima na voljo spletne strani in razne aplikacije, kjer si uporabniki izmenjujejo informacije o aktualnih cenah na posameznih črpalkah, tako da si bo pred potjo vsekakor dobrodošlo shraniti katero izmed teh strani ali aplikacij. Dodaten strošek bodo cestnine, a se da večini (razen na Norveškem) brez težav spretno izogniti. Cestninske postaje so samodejne, vozila s tujimi registrskimi tablicami pa je treba obvezno predhodno registrirati na spletni strani EPCplc, na kateri vnesete številko kreditne kartice, s katere vam odtegnejo strošek za cestnino. Nekaj denarja boste potrebovali še za prevoze s trajekti (tiste, ki jih boste izbrali): med Dansko in Norveško ali Švedsko, Švedsko in Finsko ter Finsko in Estonijo.

10 top idej za jesensko potovanje po Evropi
Preberi še
10 top idej za jesensko potovanje po Evropi

Sicer že na splošno velja, da je v nordijskih državah življenjski standard zelo visok in temu primerne so tudi cene – da, tudi nastanitev, hrane in pijače. Glede bivanja jo boste najceneje odnesli v kampih in hostlih, zunaj sezone je mogoče najti poceni prenočišče tudi v apartmajih. Tisti najbolj pogumni in željni avantur lahko tudi kampirate na divjem, kar je mogoče pod pogojem, da pri tem nikogar ne ovirate. Večino hrane si v primeru potovanja z avtomobilom lahko nesete s sabo ali jo kupite tam in si obroke pripravljate sami, a ker Skandinavci slovijo kot odlični kuharji, si občasno vseeno izplača privoščiti kakšno njihovo specialiteto – čeprav so cene v restavracijah astronomske. Skandinavska kuhinja je preprosta in močno podobna tisti iz časa Vikingov: na jedilniku so pogosto ostrige, dagnje, jagnjetina, sir, zelje, jabolka, čebula in orehi. Večina hrane je slane, posušene ali dimljene, saj je bila nekoč konzerviranje hrane edini način, ki je zagotavljal preživetje v hladnih zimskih mesecih.

Na skrajnem severu Skandinavije lahko v zimskih mesecih občudujete mistični severni sij.
Na skrajnem severu Skandinavije lahko v zimskih mesecih občudujete mistični severni sij.FOTO: Shutterstock

Zdaj pa poglejmo, katerih znamenitosti ne gre zamuditi v posamezni skandinavski državi:

Danska

Dansko na vzhodu obdaja Baltsko, jugozahodno pa Severno morje. Pohvali se lahko s kar okoli 470 otoki, od katerih je poseljena zgolj četrtina. Največji del države predstavlja polotok Jutlandija, obsega pa še več manjših otokov, med katerimi sta največja Fly in Zealand. Je nižinska država, saj njen največji vrh meri zgolj 173 metrov nad morjem. Pokrajino so izoblikovali ledeniki, zaradi taljenja katerih je obala močno razčlenjena. Od tu izvirajo legendarne kocke Lego in slavni pisatelj pravljic Hans Christian Andersen, prav tako naj bi se tukaj izoblikovali tudi krvoločni Vikingi, pred katerimi je v srednjem veku trepetala vsa Evropa.

Panoramski pogled na dansko prestolnico Köbenhavn.
Panoramski pogled na dansko prestolnico Köbenhavn. FOTO: Shutterstock

Če se boste na Dansko odpravili z letalom, boste najverjetneje pristali v prestolnici Köbenhavn, ki velja za vedno živahno mesto kraljevih palač, s številnimi kolesarskimi potmi in prepredenimi kanali, po katerih se lahko zapeljete z ladjico. Skozi številne do potankosti urejene parke se lahko sprehodite do slavnega kipa Male morske deklice ter se odpravite na voden ogled gradu Roseborg in palače Amaien Borg. Ustaviti se velja še v narodnem muzeju, kjer boste izvedeli vse o Vikingih, ter cerkvi našega Odrešenika, z vrha katere se vidi vse do Švedske. Za piko na i si lahko ogledate še Davidovo zbirko islamske umetnosti, muzej Thorvaldsens, ljubitelji piva pa se boste zagotovo ustavili v pivovarni Carlsberg ter uživali v vrčku odličnega piva. V okolici lahko obiščete Amagar, kjer je akvarij Modri planet, ki je najsodobnejši in največji v Severni Evropi, pa mesti Grave in Roskilde, kjer boste dobili pravi vpogled v dansko zgodovino in obdobje vladavine Vikingov. Še prej se lahko odpravite proti jugu in obiščete najstarejše dansko mesto Ribe, kjer boste uživali v slikovitih podobah cerkva in muzejev, med  majem in septembrom pa se lahko pridružite tudi nočnemu stražarju na obhodu po starem mestnem jedru.

Poleg prestolnice in njene okolice so med popotniki izjemno priljubljena še nekatera druga danska mesta; med njimi denimo Vejle, ki je v srednjem veku slovelo kot izjemno pomembno trgovsko središče, danes pa si lahko v njegovi okolici ogledate Lego park, ki je v celoti posvečen istoimenskim kockam, pa idilično vasico Horsens, kjer se vsako leto odvija znan evropski srednjeveški festival, in drugo ter tretje največje dansko mesto – univerzitetni Arhus ter pravljični Odense, kjer je rojstna hiša priznanega danskega pisatelja pravljic Hansa Cristiana Andersena. Nič manj zanimiv ne bo niti obisk pristaniških mest Skragen, ki je v svetu znano po edinstvenih rumenih hišah, ter Helsingar, v katerem je grad Kronborg, legendarni Hamletov dvorec Elsinore.

Moderni stanovanjski kompleks v mestu Vejle.
Moderni stanovanjski kompleks v mestu Vejle.FOTO: Shutterstock

Norveška

Norveška je kraljevina, ki leži na zahodnem delu Skandinavskega polotoka, obsega pa tudi arktični otočji Spitsberge in Jan Mayen. Velja za deželo fjordov, slapov, ledenikov, kristalno čistih rek ter jezer in je tako popolna destinacija za vse, ki želijo na popotovanju dobiti ravno pravšnjo mero kulture, zgodovine, naravnih danosti in sodobnega pridiha. Tudi Norveška se lahko pohvali s številnimi otoki – bilo naj bi jih več kot 50 tisoč. Po celi dolžini države se bohoti Skandinavsko gorovje, katerega slemenitev poteka v smeri sever–jug, najvišji vrh Galdhoppiggen pa na presenečenje mnogih kljub vsemu ni tako zelo visok – meri namreč 2.470 metrov nadmorske višine. Podnebje in temperature se spreminjajo od obale proti notranjosti in od juga proti severu, zagotovo pa se na popotovanje po tej državi s seboj izplača vzeti dežnik, saj so padavine pogoste vse leto. Na severu države, v polarnem pasu, je mogoče doživeti izrazita polarni dan čez poletje in polarno noč pozimi – v tem času sonce ne zaide oziroma ne vzide. Edinstvena izkušnja, ki je vsekakor ne smete zamuditi.

Kam na dopust? To so letos najbolj priljubljena potovanja!
Preberi še
Kam na dopust? To so letos najbolj priljubljena potovanja!

Tisoč let staro glavno norveško mesto Oslo leži na koncu istoimenskega stokilometrskega fjorda in velja za aktivno severnoevropsko prestolnico, v kateri boste zagotovo imeli kaj početi. Na tem območju je namreč okrog 40 otokov in kar 343 jezer, prav tako pa se Oslo lahko pohvali s številnimi muzeji, parki ter moderno operno hišo futurističnega videza, ki ima 1.100 sob in obsega skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov površine. Med muzeji velja izpostaviti muzej polarnih ladij, v katerem si med drugim lahko ogledate ladje arktičnih ekspedicij, in pa smučarski muzej Holmenkollen, med parki pa Vigeland, ki sestoji iz 192 skulptur človekovega življenja in razmerja do ljudi, in njegov poseben del Frogner, v katerem lahko poleti občudujete več kot 150 različnih vrst cvetlic. S trajektom se lahko odpeljete do mesta Svensby, kjer vas čaka čudovit razgled na Lyngenske Alpe, ali pa se po južni obali otoka Kvaløya odpravite na izlet v mesto Sommarøy, ki ponuja ogled 4 tisoč let starih kamnenih rezbarij, ribogojnice iz 19. stoletja ter steklene galerije. V okolici glavnega mesta se lahko sprostite v zabaviščnem parku TusenFryd z več kot 30 igrami, obiščete mestece Bærums Verk, ki je nekoč slovelo po železarski dejavnosti, ali Fredrikstad s pisano paleto galerij, svojevrstna izkušnja pa bo tudi ogled steklarskega muzeja Hadeland Glassverk.

Oslo velja za aktivno severnoevropsko prestolnico, v kateri boste zagotovo imeli kaj početi.
Oslo velja za aktivno severnoevropsko prestolnico, v kateri boste zagotovo imeli kaj početi.FOTO: Shutterstock

V muzejih na polotoku Bygdoy so predstavljene dogodivščine velikih norveških raziskovalcev, zahodna obala Norveške pa je pokrajina razcepljenih fjordov in zasneženih vrhov, ki popotnika popelje preko visokih planot na gladino globokega fjorda, preko vrhov v zgodovinski s fjordi obdan Bergen, ki daje občutek filmske scene. Glavna dejavnost v tem kraju je ribištvo, ki ga je mogoče čutiti in videti na vsakem koraku. S trajektom se lahko odpravite do otoka Lysøen, na katerem stoji vila, v kateri je v 19. stoletju živel skladatelj in violinist Ole Bull. Iz Bergna se lahko preko Geirangerja in Ålesunda odpravite do Trondheima, ki je sedež norveške zgodovine. Tu se izplača ogledati katedralo Nidaros iz 11. stoletja, leseno palačo Stiftsgarden in eno največjih lesenih zgradb na svetu Royal Residence, športni navdušenci pa bodo uživali v športnem parku Granåsen. Ustavite se lahko še v muzeju Ringve ter muzeju pop in rock glasbe Rockheim, vrhunec obiska pa bo izlet v nacionalni park Bymarka, kjer se boste naužili svežega zraka in uživali v idilični pokrajini.

Lofotski otoki so eden naravno najatraktivnejših predelov Skandinavije.
Lofotski otoki so eden naravno najatraktivnejših predelov Skandinavije. FOTO: Shutterstock

Proti severu lahko nato ob razčlenjeni obali nadaljujete pot preko otočja Vesteralov in se vkrcate na trajekt za vulkanske Lofotske otoke, enega naravno najatraktivnejših predelov Skandinavije. Ti vsakega popotnika očarajo z neokrnjeno naravo, pravljičnimi ribiškimi vasicami in idiličnim življenjem. Slikovitost rdečih ribiških koč dopolnjujejo lesena stojala za sušenje rib. Ogledati si velja največjo vikinško hišo, muzej ribištva, se ustaviti na številnih razglednih točkah otočja, se v slikoviti ribiški vasici Henningsvar ustaviti ob lofotski leseni katedrali ter obiskati vasico z najkrajšim imenom na svetu – A. Nato se lahko vrnete na celino in obiščete mesto Tromsø, prestolnico severne Norveške, ki slovi po čarobnih fjordih, botaničnem vrtu, polarnem muzeju, ki vas bo podučil o polarni pokrajini, planetariju, v katerem si lahko ogledate dokumentarec o severnem siju, muzeju perspektive, kjer je na zanimiv način predstavljena zgodovina mesta, arktični katedrali, za katero bo dovolj, da si jo ogledate samo od zunaj ter znamenitem mostu, ki ponuja nešteto možnosti za izjemne posnetke.

Od tam vas pot po zavitih ovinkih vodi v mestece Alta, kjer si v muzeju izplača ogledati več kot 2 tisoč let stare skalne poslikave, zaščitene pod Unescom, in naprej skozi pokrajino Finnmarka, eno največjih in hkrati najmanj poseljenih norveških pokrajin, skozi najdaljši podvodni predor v Evropi Fatima proti Nordkappu, kjer boste lahko občudovali Arktično morje. Od tam vas pot lahko vodi do mesta Kirkenes, kjer so vam na voljo različne zimske dejavnosti, kot so vožnja z vlečnimi psi haskiji, druženje s severnimi jeleni, ogledate pa si lahko tudi vojaški muzej Grenselandmuseet in laponsko galerijo umetnika Johna Savija. Nato se lahko po notranjosti države preko Narvika, Mo i Rane ter Lillehamemerja odpravite nazaj proti Oslu ali pa pot nadaljujete na sosednjo Švedsko.

Slikoviti Nordkapp, ki ga obdaja Arktično morje.
Slikoviti Nordkapp, ki ga obdaja Arktično morje.FOTO: Shutterstock

Švedska

Gledano po številu prebivalstva je Švedska največja med skandinavskimi državami – pa tudi najbolj raznolika in turistično oblegana. Osrednji del države je tektonska udorina z velikimi jezeri, severno od nje pa je nizko hribovje, ki so ga izoblikovali ledeniki. Od Norveške jo na zahodu loči gorska veriga, s Finsko si delita Botnijski zaliv. Pohvali se lahko s čudovitim podeželjem, širnimi gozdovi, brezmejnimi jezeri ter prečudovitimi gorskimi rekami. Upravno je razdeljena na 21 okrožij, najbolj turistični območji pa sta otoka Gotland in Öland.

Pogled na rudarsko mesto Kiruna na severu Švedske.
Pogled na rudarsko mesto Kiruna na severu Švedske. FOTO: Shutterstock

Če boste v državo vstopili na severu z norveške strani, boste pristali na Laponskem, kjer lahko v mestu Jokkmokk obiščete muzej, v katerem je predstavljeno življenje domačinov skozi čas. Nato se boste zelo verjetno znašli v rudarskem mestu Kiruna na severnem tečaju, kjer stoji arhitekturno zanimiva in daleč največja sodobna lesena cerkev, z gradbenega vidika pa je svojevrstna posebnost tudi lokalna mestna hiša. Na poti proti jugu se lahko v kraju Storforsen sprehodite ob brzicah reke Pite, ki je ohranila svojo prvinskost, druga postojanka pa je lahko muzej na prostem v kraju Arvidsjaur, ki je znan po lesenih laponskih hiškah. Ustavite se lahko tudi v nacionalnem parku Hamra, se sprehodite po krožni poti in si ogledate pragozd iglavcev ter nato pot nadaljujete do Siljanskega jezera in se sprehodite po najdaljšem pomolu na svetu.

Pot lahko nadaljujete ob obali skozi čudovito švedsko pokrajino, kjer vam bo med prostranimi gozdovi hitro postalo jasno, od kod eden najbolj znanih proizvajalcev pohištva dobiva surovine za izdelavo pohištva. Obiščete lahko mesto Tarnaby, kjer se je rodil legendarni smučar Ingemar Stenmark, ter si ogledate smučišče Hernavan. Obiščete lahko tudi znamenito univerzitetno mesto Uppsala, starodavno prestolnico, kjer vam priporočamo sprehod po starem mestnem jedru okrog mogočne rdeče katedrale in renesančne trdnjave Gustava Vase, ki je največja v Skandinaviji in velja za sedež švedske nadškofije. V starem delu mesta Gamla Uppsala si lahko ogledate številne zgodovinske ostanke in staro leseno cerkvico.

Mogočna rdeča katedrala v univerzitetnem mestu Uppsala
Mogočna rdeča katedrala v univerzitetnem mestu UppsalaFOTO: Shutterstock

Švedsko glavno mesto Stockholm je znano predvsem po svoji znameniti legi – gre namreč za arhipelag štirinajstih otokov, ujetih med jezero Mälaren in vode Baltika. Od tu izvira tudi poimenovanje 'severne Benetke', slikovite kulise sicer do potankosti usklajene arhitekturne dovršenosti ene najlepših prestolnic v Evropi. Mesto s kraljevsko zgodovino, prestižem Nobelovih nagrad, doživetih muzejev in igrivostjo Pike Nogavičke obiskovalcem ponuja številne kakovostne muzeje različnih področij, urejene parke, zgodovinske cerkve in kulturne spomenike. Odpravite se lahko na ogled muzejev ladje Vasa, skupine Abba in muzeja Nobel, se sprehodite skozi najstarejši muzej na prostem na svetu Skansen in si ogledate srednjeveški del mesta Gamlastan in menjavo straže pred kraljevo palačo. Morda si privoščite še pogled na mesto z ladjice, ki pluje po kanalih ("hop on, hop off"), zaplujete po arhipelagu majhnih otočkov severno od prestolnice ali pa do renesančne kraljeve palače Drottningholm. Ogledate si lahko parlament, trg Riddarhustorget, ki je nekoč predstavljal center švedske politične moči ter Riddarholm, kjer stoji stolnica, v kateri so pokopani švedski monarhi.

Švedska prestolnica Stockholm je arhipelag štirinajstih otokov, ujetih med jezero Mälaren in vode Baltika.
Švedska prestolnica Stockholm je arhipelag štirinajstih otokov, ujetih med jezero Mälaren in vode Baltika.FOTO: Shutterstock

Nič manj zanimiva niso nekatera večja mesta proti jugu države, med katerimi zagotovo ne gre izpustiti drugega največjega – Göteborg, ki leži ob ustju reke Göta Älv in ga je leta 1621 ustanovil švedski kralj Gustav II. Adolf. Velja za največje morsko pristanišče v nordijskih državah, poleg tega pa je tudi pomembno univerzitetno središče z veliko študentsko populacijo. Ima izredno pomembno strateško lego in je že v preteklosti igral pomembno vlogo kot edini švedski prehod do Severnega morja. Göteborg se ponaša s številnimi parki in zelenimi območji, živahnim mestnim središčem Götaplatsen, z arhitekturnega vidika pa je zanimiva tudi opera, ki si jo vsekakor izplača ogledati. Uživate lahko ob veličastnem pogledu na znameniti most Älvsborg, obiščete kakšnega od mnogih muzejev, festivalov ali prireditev, za piko na i pa se ustavite še v zabaviščnem parku Liseberg.

Malmö danes velja za enega najhitreje razvijajočih se švedskih krajev.
Malmö danes velja za enega najhitreje razvijajočih se švedskih krajev. FOTO: Shutterstock

Z zabavo lahko nadaljujete v mestu Vasteras ali pa v njegovi okolici poiščete svoj prostor za počitek – teh namreč ne primanjkuje. Med znamenitostmi pa si vsekakor velja ogledati vsaj muzej na prostem Vallby, mestno katedralo in javno knjižnico. Na skrajnem jugu lahko nato skočite še do mesta Malmö, enega najstarejših in najbolj industrializiranih skandinavskih mest, ki je sicer potrebovalo nekaj več časa, da se je prilagodilo na sodobno družbo, a danes velja za enega najhitreje razvijajočih se švedskih krajev. Znan je zlasti po modernih arhitekturnih projektih, podjetniški dejavnosti, vse pomembnejša je tudi njihova univerza.

Finska

Za konec (ali takoj na začetku) skandinavske avanture se ustavite še na Finskem, v deželi gozdov, jezer in neokrnjene narave. Zasnežena in ledena pokrajina je idealna za smučanje, smučarski tek in drsanje. V številnih ladjedelnicah izdelujejo tankerje, ledolomilce in trajekte, znani pa so tudi po nenavadnih tekmovanjih, kot je svetovno prvenstvo v ubijanju komarjev. Na finskem delu Laponske se velja zaustaviti ob jezeru Inari, kjer lahko obiščete obiščete muzej na prostem SIIDA, ki je posvečen laponskemu ljudstvu Sami, ali se z ladjico zapeljete po idiličnem jezeru. Pot lahko nadaljujete skozi obsežni narodni park Urho Kekkonen mimo vasice Sodankylä, kjer si ogledate čudovito leseno cerkvico iz 17. stoletja, ki je bila redko zbirališče kristjanov v tej divjini, in nato pridete do laponskega glavnega mesta Rovaniemi, kjer domuje Božiček, ki ga lahko v zimskih mesecih obiščete na njegovem domu, se mu usedete v naročje in pokramljate z njim. Poleg tega se v mestu na robu polarnega kroga izplača ogledati muzej in center znanosti Arktikum, živalski vrt z losom in polarnim medvedom, ali pa obiskati katero izmed številnih farm severnih jelenov in haskijev, v zimskih mesecih pa lahko v njegovi okolici občudujete tudi znameniti severni sij.

Na finskem delu Laponske se velja zaustaviti ob jezeru Inari.
Na finskem delu Laponske se velja zaustaviti ob jezeru Inari.FOTO: Shutterstock

Pot lahko nadaljujete z vožnjo po ravninskem delu države do Botnijskega jezera in zaliva, proti mestu Oulu, ki ga mnogi označujejo za mesto tehnološkega napredka. Na tej poti vam bo postalo jasno, zakaj Finska slovi kot dežela tisočerih jezer – uživali boste namreč lahko v pogledu na številne vode tako na levi kot na desni strani poti. Vmes lahko skočite še do mesta Kuopio, se zapeljete na vrh hriba s skakalnico in se povzpnete na razgledni stolp. Nato se lahko odpravite proti jugu do mesta Jyväskylä, edinega večjega mesta centralne Finske, ki velja za mesto šol, zato ga imenujejo tudi 'finske Atene', ter pot nadaljujete do Tampereja, najbolj gosto poseljenega mesta v nordijskih državah. Tukaj se lahko sprehodite skozi živahno središče mesta z glavnim trgom, za katerega so bile značilne velike Finlaysonnove tekstilne tovarne, ki so danes preurejene v muzeje, trgovinska in gostinska središča.

Skakalnice v Lahtiju so svojevrstna atrakcija.
Skakalnice v Lahtiju so svojevrstna atrakcija. FOTO: Shutterstock

Popotovanje nadaljujete po številnih ravnicah proti vzhodu do smučarsko-skakalnega finskega središča Lahti, kjer je seveda obvezen ogled veličastnih skakalnic, smučarskega muzeja, pristanišča ob jezeru ter znamenite koncertne dvorane Hale Sibelius. V kolikor boste imeli na poti še kaj časa, se lahko ustavite tudi na Alandskih otokih, avtonomnem območju z več kot 6 tisoč otoki med Finsko in Švedsko, med katerimi so nekateri med seboj povezani z mostovi; ali pa v starem pristaniškem trgovskem mestu Poorvo, ki slovi po znameniti gotski katedrali, lesenih hiškah, privlačnem mestnem središču, mestni utrdbi, promenadi in številnih parkih ob morskem zalivu. Prav tako je ogleda vredno najstarejše finsko mesto Turku na skrajnem jugu države, ki leži ob izlivu reke Aurajoki in je nekoč služilo kot trdnjava.

Zadnji (ali prvi) cilj bo nato verjetno finska prestolnica Helsinki, mesto kave in tišine, a tudi  svet inovativne arhitekture, designa, barv in čustev, ujetih v korak tanga. Tukaj si vsekakor izplača ogledati senatni trg, katedralo Uspenski, ki sodi med najbolj prepoznavne podobe Helsinkov, v skalo vklesano cerkev Temppeliaukio, park Esplanado, podzemni tempelj, mestni muzej, kongresno dvorano in koncertno središče Finlandia, nenavadni Sibeliusov spomenik, pokrito tržnico ter olimpijski park z muzejem. Za piko na i lahko obiščete še otoke Suomenlinna s starim naseljem in trdnjavo ter otok Seurasaari z muzejem na prostem in tako v velikem slogu zaključite vaše skandinavsko popotovanje.

Nočni pogled na Helsinke – mesto kave in tišine, a tudi svet inovativne arhitekture, designa, barv in čustev.
Nočni pogled na Helsinke – mesto kave in tišine, a tudi svet inovativne arhitekture, designa, barv in čustev.FOTO: Shutterstock

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: Gov.si, Wiki-potnik.si, Ekodezela.si, Nordicvisitor.com, Lonelyplanet.com, Tripsavvy.com, Intrepidtravel.com, Ricksteves.com, Routesnorth.com, Neverstoptraveling.com, Tripadvisor.com, Authentic-scandinavia.com, Telegraph.co.uk, Theguardian.co.uk, Scandinaviantravel.com

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 646