Za prvo osebo ste verjetno že ugotovili, da čuti globoko jezo, nemir in sovražno nastrojenost, druga pa pomirjenost, sproščenost in sprejemanje trenutka. Takšnega, kakršen pač je. Psihologija takšnim primerjavam in samemu dojemanju pravi percepcija situacije ali interni monolog misli, ki ni nič drugega kot samogovor, ki ga imamo v sebi. V zadnjem času, s tako imenovano 'New age' psihologijo, je prišla nova terminologija, ki jo nekateri, skupaj z lastnimi čustvi, znajo izkoriščati sebi v prid, drugi pa ji preprosto ne verjamejo.

Zakon privlačnosti je univerzalni zakon, ki obstaja, pa če verjamete vanj ali ne.

Fiziki, kot so David Bohr, Karl Heisenberg, Erwin Schrödinger, Vladimir Fok, Paul Dirac, Albert Einstein, Nikola Tesla in drugi, so v prvi polovici 20. stoletja začeli postavljati temelje osnovne kvantne fizike, kot jo poznamo danes. Ta, povedano preprosto, opisuje stanje znotraj sistema, ki ima lastno valovno funkcijo, s katero je povezana gostota vseh merljivih lastnosti, ali kot radi rečejo v naravoslovnih vedah, opazovalnih predmetov. Ti so lahko najrazličnejše stvari, kot so na primer gibalna količina, lega, največkrat pa energija. V kvantni fiziki lahko to valovno obnašanje snovi pojasnimo z gibanjem valovnih funkcij. Kvantna mehanika, ki se ukvarja s kvantno fiziko, torej fiziko na 'mikro' ravni, govori o tem, da obstaja izvirno polje energije, kjer je vse oblikovano kot nekakšen potencial. Obstaja torej verjetnost, da se nekaj, kar še ni oblikovano, razvije in oblikuje v svoje dimenzije. Takšna polja v kvantni fiziki imenujejo impulzi, povežemo  jih lahko tudi in predvsem z razlago paralelnih realnosti. Človek namreč ni samo fizično bitje, temveč tudi elektromagnetno. Od sebe vsi ljudje oddajamo in sprejemamo takšne in drugačne impulze. Ko na primer vstopimo v prostor veselih in srečnih ljudi, začnemo takšno vibracijo tudi sami oddajati, ali v nasprotnem primeru, ko vstopimo v prostor nesrečnih in zamorjenih ljudi, kmalu, navadno po zgolj nekaj trenutkih, postanemo takšni tudi sami. Z drugimi besedami, z energijo, ki je prisotna, se začnemo usklajevati.

Toda zakaj govorimo o kvantni fiziki, fiziki, ki je že sama po sebi premnogim ljudem bila in je še vedno le neljubi predmet v osnovni in srednji šoli? Ker je materija, ki nas obdaja, fizična realnost, ki jo gledamo pravzaprav v istem polju goste energije, o kateri so govorili vsi ti in še drugi veliki fiziki, na drugi strani pa tudi priznani psihologi in psihiatri. Ker velikokrat beremo in govorimo o tej temi kot o nepovezani strukturi, temi, pri kateri so si vede v nasprotju. A realen pogled na te sile nam pokaže, da pravzaprav vse znanstvene vede govorijo o isti stvari. In ker je to osnova in začetek za vse tisto, o čemer bomo govorili v nadaljevanju.

Zakon, ki obstaja, od kar obstaja svet

Leta 1935 je Martin Kojc, slovenski psiholog, parapsiholog in publicist, izdal knjigo, za katero je sebi in drugim povedal, da jo bodo ljudje zares razumeli šele na prelomu novega tisočletja. Knjiga je nosila naslov Učbenik življenja. Kojc je eden od tistih psihologov, ki mu v našem prostoru v tistih časih nismo, in mu še danes ne, pripisovali pomena za to, kar je ustvaril in dal družbi. Njegova življenjska filozofija, ki se je je zavedal že v takratnih časih, za katere vsi vemo, da niso bili niti kanček podobni našim danes, je temeljila na samo raziskovanju transcendentne stvarnosti duhovnega sveta, ki ga je opisal kot 'prapočelo vsega', materijo pa le kot njen odsev. Če povemo z drugimi besedami, si je že v 20. stoletju na slovenskih tleh nekdo, in to ne kar nekdo, temveč izobražen psiholog, dovolil reči in celo razložiti, da so misli edini realni vir moči, ki oblikujejo naše življenje, vse ostalo pa je obstranskega pomena.

Martin Kojc je v tistem času razvil popolnoma novo in svojo metodo, ki pa so jo sicer poznali že dolgo dolgo pred našim štetjem. Prepričan je bil, da lahko s pozitivno psihoterapevtsko metodo zdravljenja, ki temelji na filozofskem izhodišču in predpostavki, ljudi seznani z novo realnostjo in novim pristopom, ki jim bo omogočala doseči vse, kar jim je lahko dano. Njegov znamenit citat 'Sreča pride šele tedaj, ko smo se ji odrekli, ničesar hoteti pomeni, vse zaželeno dobiti', lahko nosi toliko pomenov, da si ga lahko prav vsak interpretira po svoje. Prav s tem citatom so nadaljevali njegovo delo drugi profesionalci in laiki na tem področju, da se je razvila miselnost, kot jo poznamo danes. Miselnost, ki je za vse drugačna, a tako zelo enaka. 

Moč misli, ki ustvarjajo realnost

Spraševanje o tem, ali zakon privlačnosti deluje ali ne, je zelo podobno spraševanju o tem, ali gravitacija obstaja ali ne. Ta zakon obstaja od začetka obstoja sveta, poznan pa je že dolgo časa, le pod drugačnimi imeni. O njem govorijo vse večje in manjše religije po svetu, vsa duhovna izročila. O njem govorijo vse religije in vsa verstva, a vsak na drugačen način. Že naše babice, pred njimi pa prababice, so govorile, da 'isti ptiči letijo v isti jati'. Zakon privlačnosti ni naravni fenomen. Ni nekaj, za kar bi se morali truditi doseči, temveč je zgolj in preprosto univerzalni zakon, ki deluje, če hočemo ali ne, če si priznamo ali pa ne. Še najlažje bi zakon privlačnosti opisali, da enaka energija privlači enako. To, kar dajemo, to dobimo. A kako ga razumeti?

Zakon privlačnosti daje, kar mu dajete vi

Zakon privlačnosti je, v tej meri, kot ga večina pozna danes, svet zajel okoli novega tisočletja z raznimi strokovnjaki, psihologi, psihiatri, fiziki in astrofiziki. Kot smo dejali, obstaja že od nekdaj, stara ljudstva, ki so živela mnogo pred nami, pa so ga znala bistveno bolje razumeti, posledično pa tudi enostavnejše uporabljati sebi v prid. Poleg Učbenika življenja, to knjigo smo že omenili, je nekaj desetletji za tem prišel še prevod Življenje je tvoje, avtorice Louise Hay. Kot je bil pri nas pionir na tem področju Kojc, ki ga takratna družba ni razumela, prej nasprotno, je bila Hayjeva pionirka čez lužo. Kasneje nas je dosegla še knjiga Skrivnost, danes pa imamo na voljo celoten ocean knjig za samopomoč, ki smo jih verjetno že vsi vsaj malo siti. Zakaj siti? Ker vse govorijo eno in isto, le dodatno zapletejo tiste stvari, ki so tako preproste, kot je dihanje samo.

V vesolju ni pomembnejšega zakona, kot je zakon privlačnosti.

Je dosleden, zanesljiv in vedno nam ponuja tisto, kar dajemo. Govori o pomenskosti energij, elektromagnetnega sevanja, o katerem smo govorili pri Kojcu poprej in zgolj in samo o tem: misel spodbudi čustvo, čustvo spodbudi predstavo, predstave gradijo stališča, stališča, skupaj s čustvi v nas, pa sprožajo vse tisto, kar imenujemo naše življenje. Kot je rekel psiholog Jung: 'Mislim, torej sem. Kakor mislim, takšen sem.' Povedano še bolj preprosto, vse, kar mislite in vse, kar čutite, se manifestira v vaših življenjih.

Émile Coué, francoski psiholog in hkrati farmacevt, je rekel: 'Vsaka hipnoza je pravzaprav avtohipnoza, ki ima moč šele, ko to postane.' Izvor vsega se nahaja v človeških mislih. Kar mislimo, to postanemo. Kar čutimo, to dobimo. Zato je zakon privlačnosti eden najmočnejših, hkrati pa najbolj preprostih zakonov v vesolju, kar jih obstaja. Mnogi v današnjem času verjamejo, da zakon privlačnosti uči to, da lahko dobimo vse, kar si želimo, naj si bo to primerna izobrazba, služba, denar, zadetek na loteriji ali pa popoln partner. Resnica je nekoliko drugačna.

Se še spomnite nekaj vrstic zgoraj, ko smo pisali o elektromagnetnem valovanju? Zakon privlačnosti deluje na povsem enak način, vendar mnogi verjamejo temu, da nas povezuje z izvornim poljem. Zakon privlačnosti nas ne povezuje z izvornim poljem, mi sami smo izvorno polje. Energija znotraj njega, ki je preprosto in samo valovanje v človeškem telesu!

Vsi se rodimo z določenim namenom, karmo, ki nam je dana, v vsakem trenutku življenja pa imamo možnost, da veter obrnemo sebi v prid.

Zakon privlačnosti govori o tem, da preprosto smo to, kar vibriramo. Ne odziva se neposredno na naše misli, temveč na vibracijsko polje, na skupek misli, čustev, idej, navad in vzorcev. Temu v psihologiji rečemo paradigma. Vse to privlači ljudi in dogodke, ki so na enakem vibracijskem nivoju, kot smo sami. Na odgovor, če lahko s tem zakonom dobimo vse, kar si želimo, je torej ne. Vse, kar si želimo, že imamo. Vesolje ne pozna želja. Ne pozna besed, še manj nešteto jezikov, ki obstajajo. Zakon privlačnosti se odziva zgolj na čustva v kombinaciji z mislimi. Če si govorite, da ste nesposobni, grdi, debeli, da vas ljudje nimajo radi, vam zakon privlačnosti prikima in vam v vaše življenje pripelje takšne ljudi in situacije, ki vam to pritrjujejo. Če si govorite, da ste uspešni, lepi, finančno neodvisni, vam ta zakon znova prikima in v vaše življenje pripelje točne takšne ljudi in situacije, ki vam to znova pritrdijo. Skrivnost se torej ne skriva v tem, da molimo, prosimo in se tepemo po glavi, ker si močno želimo denarja, ljubezni ali pa zgolj sreče. Ljudem, ki se šele spoznavajo z osnovami zakona privlačnosti, se pogosto zdi, da ta zakon, prav iz prej zapisanega razloga, zanje ne deluje. Zdi se jim, da bolj kot se trudijo, slabše je. Zakaj je temu tako?

Moč čustev

Zato ker zakon privlačnosti ni čarobna palčka, s katero bi zamahnili in dobili vse tisto, po čemer hrepeni vaše srce. Kot smo dejali, se ta zakon zgolj in samo odziva na vaše vibracijsko polje. Veliko ljudi se ga trudi razumeti, skušajo spremeniti življenjske navade, urediti, popraviti, sprejeti, razumeti celoten koncept, čeprav je celoten koncept zgolj v prepuščanju. Prepuščanju, da se stvari zgodijo točno tako, točno na določen način, v trenutku, ki je najbolj primeren in veri, da že imamo tisto, kar si želimo.

Težko ga razumemo, ko nam gredo stvari narobe, a povejmo bolj preprosto. Če ste bili vzgojeni, da je denar pokvarjen, umazan (veliko nas je živelo v tem prepričanju!), se preprosto ne morete uskladiti z vibracijo denarja. Prav tako se ne morete uskladiti, če si ta denar želite, vendar ne verjamete, da si ga zaslužite. Bistvena stvar je torej le v tem, da že v tem trenutku vibrirate, čutite in mislite tako, kot bi vse tisto, kar si želite biti, že bili in tako, kot da že imate vse tisto, kar si želite imeti. In točno to je želel povedati Martin Kojc s tako podcenjenim citatom 'Sreča pride šele tedaj, ko smo se ji odrekli, ničesar hoteti pomeni, vse zaželeno dobiti'. Ko si nekaj močno, močno želimo, vesolje začuti le odsotnost in pomanjkanje te stvari. Ko pa preprosto zgolj in samo povemo, kaj bi bilo na primer dobro imeti v svojem življenju, kakšni želimo biti, se stvari, če začnemo vibrirati na takšni frekvenci, zgodijo in odvijejo same od sebe.

Bistvo afirmacij

Avtosugestija je v psihologiji in tudi medicini (predvsem alternativni) navedena kot zaveden ali nezaveden proces, pri katerem sami sebe prepričujemo in konec koncev prepričamo v neko misel. Afirmacije so torej negativne ali pozitivne misli in besede, ki jih izgovarjamo sami sebi vsi ljudje, skozi celoten dan in skozi celotno življenje. Zakaj jih ne bi uporabljali sebi v prid? Vse bistvo je v tem, da spremenimo svoje miselne vzorce. Na primer: 'Nikoli nimam dovolj denarja' spremenimo v 'Vedno imam dovolj denarja', 'Nikoli mi nič ne uspe' v 'Vedno mi vse uspe', 'Vse stvari gredo vedno narobe' v 'Vse stvari se vedno odvijejo dobro', ali pa 'Nihče me nima rad' v 'Ljudje me imajo radi'. Bistven problem teh afirmacij predstavljajo podzavestni vzorci, ki nam krojijo življenje. Vsi ljudje imamo za seboj takšne in drugačne življenjske izkušnje, vzgojo in tudi težke travme, skozi katere smo šli. Morda se pri tem sprašujete, kako sam sebe prepričati v nekaj, kar ne verjamete?

V bistvu je celotna stvar v tem, da reprogramirate svoje vzorce. Tako kot so vam starši ali okolica vrinili te koncepte v glavo, imate sami možnost, da te koncepte spremenite! Preprosto zgolj sprejmite odločitev. Vsekakor te afirmacije v primeru močno zakoreninjenih vzorcev ne bodo delovale v enem dnevu, vendar boste s časom začeli opazovati spremembe, ki so se vam še pred kratkim zdele nemogoče. Že verstva v starem Egiptu in na primer v budizmu so vedeli, kako močne so mantre, ki jih izgovarjamo sami sebi. Ena od takšnih manter je 'Jaz sem'. Prav 'Jaz sem' naj bi bila ena od najmočnejših manter, kar jih obstaja.

"Mentalne slike imajo lastnost, da ustvarjajo pogoje za delovanje, ki jim ustreza. Povedano z drugimi besedami: vsaka slika na mentalnem nivoju stremi k uresničitvi na fizičnem. Kot pravi Couè: ne obtožujte usode, ampak sebe. Šele prepričanost, da se lahko zgodi kaj dobrega ali slabega, omogoča uresničitev enega ali drugega." Martin Kojc, v Učbeniku življenja.

Ko se začnemo zavedati tega, in ko ugotovimo, da smo popolnoma sami odgovorni za svoje projekcije, svoje misli, svoja čustva, in za vse, kar imamo, navsezadnje za samo življenje, se odpre nov pogled na svet. Takrat začnemo sprejemati življenje v vsem bistvu, ki je, in čutimo le to, da smo vsi eno z vesoljem, bogom ali katerokoli silo, v katero verjamete.

Vse skupaj lahko povzemamo v enem samem stavku. Kar daješ, to dobiš.

Emocij znotraj sebe, tudi in predvsem tistih nezavednih, ki vplivajo znotraj tebe, ne moreš zanikati, vsaj ne vesolju in njeni energiji. Takšno energijo, kot oddajate, takšno boste tudi prejeli. Če še vedno ne verjamete, da zakon privlačnosti obstaja, se ozrite okoli sebe. Ozrite se vase in opazujte svoje vzorce, svoje misli, potem pa še enkrat poglejte okoli sebe. Vse, kar imate, vse, kar ste in vse, kar delate, ste priklicali s svojimi mislimi. Zakon privlačnosti je univerzalni zakon, ki diktira naša življenja. Z energijo, ki jo oddajamo sami.