Danes 35-letna Heather je zdrava in zadovoljna žena in mati, boj z anoreksijo pa je zanjo le še del boleče preteklosti. Edina stvar, ki jo še danes spominja na zahrbtno bolezen, so njene oslabele kosti, ki se obnašajo kot kosti 71-letnice. "Preprosto povedano, kar sem počela, je uničilo moje telo," danes pravi Heather, športna novinarka na škotskem BBC-ju. S hujšanjem se je popolnoma izčrpala in zaveda se, da ima veliko srečo, da je po vsem tem lahko sploh rodila. "Moja hči je moj mali čudež. Nikoli si nisem mislila,da bom dovolj močna, da bom lahko zanosila, rodila in dojila svojega otroka," je priznala Heather.

Uničujoča želja po nadzoru

Težave z anoreksijo pa se za voditeljico niso začele zaradi obsedenosti s hujšanjem in želje po popolni postavi. Ko je zaključevala študij francoščine in zgodovine na univerzi v Parizu, je bila pod močnim pritiskom in zdelo se ji je, da ničesar v svojem življenju več ne more nadzorovati. Nato je ugotovila, da lahko kontrolira uživanje hrane in to ji je nekaj časa dajalo prepotrebni občutek moči. Sčasoma se je hrane začela dobesedno bati. "Včasih sem se tresla že pred eno samo žlico juhe," se spominja Heather. Večino dni je zaužila le majhen košček sadja in počasi je hirala, dokler ni drastično shujšala in tehtala le še dobrih trideset kilogramov. "Nisem nič jedla, obenem pa sem bila obsedena s hrano. Včasih sem v samopostrežni ure in ure zrla v svojo najljubšo hrano, a se je nisem smela dotakniti. Močno sem se spremenila. Mučile so me nespečnosti, težko sem hodila, nisem imela nobene moči," je o svoji boleči izkušnji povedala voditeljica. Ko jo je v Parizu obiskala mama in namesto hčerke zagledala okostnjak, se je zgrozila in jo takoj odpeljala nazaj v Edinburgh. Tam so se stvari še poslabšale.

Skrajni čas za spremembe
Heather je zaradi šibkosti pristala na vozičku in zavračala vsako hrano. Obupana starša sta jo, potem ko je Heather zavrnila njuno prošnjo, da se zdravi v bolnišnici, bila prisiljena poslati v psihiatrično bolnišnico, kjer so prisilno začeli z njenim zdravljenjem. Po petih dneh v ustanovi se je Heather želela sama odjaviti, a so ji zdravniki rekli, da jo v tem primeru čaka le še nekaj dni življenja. "To je bil zame velik šok. Začela sem se zavedati, da se počasi ubijam in tega nisem želela. Želela sem živeti in vedela sem,da bom za to morala začeti jesti," se spominja 35-letnica. Potem se je vzela v roke, počasi začela jesti, se redila in se po enem letu vrnila na univerzo v Parizu. Njen duh se je počasi pozdravil, njeno telo pa bo za vedno ostalo telo starke. "Imam zelo krhke kosti, v zgodnjih dvajsetih pa sem preživela tudi blažji srčni napad. Nikoli si nisem mislila, da bom ob vseh teh težavah lahko zanosila," pravi novinarka, ki je danes ponosna mamica enoletne Saskie. Oba s partnerjem,37-letnim Darrenom Andersonom, sta se bala, da jo bo med nosečnostjo zopet popadla želja, da bi hujšala, a se na srečo to ni zgodilo. " Anoreksija je izredno sebična stvar, saj se ves čas ukvarjaš s sabo, kakšen si videti itd. Ko si noseč, pa se vse ne vrti okoli tebe, temveč okoli otroka. Čutila sem ogromno odgovornost do svoje nerojene hčerke in to me je rešilo," priznava Heather in dodaja, da je skoraj povsem prepričana, da se anoreksija ne bo več vrnila v njeno življenje.