Telo naj ostane nedotaknjeno

''Sem privrženka sikhizma in imam brado in brke," je v komentarju pod svojo fotografijo napisala Balpreet, sicer študentka nevroznanosti in psihologije. Kot sikh upošteva tako imenovanih "5 K-jev", kar pomeni pet telesnih simbolov, ki izhajajo še iz časov, ko je vera nastala, in sicer okoli leta 1500. Eno od načel je "kesh" oziroma neobrita dlaka in glede na to, da ima Balpreet to nesrečo, da ji dlake prekrivajo tudi obraz, ima pač brke in brado. ''Jasno mi je, da pride zaradi tega do zmešnjave glede mojega spola, saj sem videti precej drugače kot ostale ženske. A se na to ne oziram, saj pravoverni sikhi verjamemo v svetost lastnega telesa, gre za darilo, ki nam ga je poklonilo 'Božje Bitje', in kot tako ga moramo ohranjati nedotaknjenega.''

Pomembne so vrednote, ne videz

Študentka, ki je sicer tudi predsednica Študentske zveze sikhov in želi postati nevrokirurginja, je tudi prepričana, da ji dejstvo, da se ne obremenjuje s svojim videzom, omogoča, da se osredotoča na tisto, kar je v življenju resnično pomembno. ''Ko bom umrla, se ne bo nihče več spominjal, kako sem bila videti, moji otroci se ne bodo spominjali mojega glasu, vsi spomini, ki so vezani na telo, bodo počasi izginili. Ostala bosta moj vpliv in zapuščina, ker se ne osredotočam na videz, se lahko po svojih močeh posvečam vrednotam, ustvarjanju sprememb, ki bodo pripeljale do napredka v tem svetu.''

Vse manj jih upošteva načela

A za razliko od Balpreet so mnoge ženske njene veroizpovedi podlegle lepotnim standardom Zahoda, ki spodbuja britje, voskanje in depiliranje številnih predelov telesa. Čeprav nekatere še vedno spoštujejo načelo "5 K-jev", profesor Gurinder Singh Mann, ki se ukvarja s sikhizmom, ugotavlja, da vse več pripadnic sikhizma zahtevo po ohranjanju neobritih dlak jemlje vse bolj fleksibilno. A Balpreet je prepričana, da se ženske ne bi smele ničesar sramovati: ''Ni mi nerodno niti nisem ponižana zaradi hrupa, ki je nastal okoli moje fotografije, to sem pač jaz.''

500 let stara vera

Sikhizem je ustanovil guru Nanak okrog leta 1500. Danes je na svetu približno 12 milijonov sikhov, večinoma v Pandžabu, pokrajini, v kateri je nastal sikhizem. Pandžab leži ob glavni poti, po kateri so šli v 15. stoletju muslimanski osvajalci v Indijo. V času guruja Nanaka so muslimani in hindujci složno živeli drug z drugim. Muslimanski osvajalci, imenovani moguli, so vladali vsej severozahodni Indiji do 19. stoletja, ko so prevzeli oblast Britanci. Leta 1947, ko se je Indija osamosvojila izpod britanske oblasti, je nastala država Pakistan in tako izpolnila muslimanske zahteve po lastni domovini. Pandžab je bil razdeljen med pretežno hindujsko Indijo in muslimanskim Pakistanom. Sikhi, ki so se znašli v Pakistanu, so morali zapustiti svoje domove in se preseliti v Indijo ali kam drugam.