"V Sloveniji ni resnih raziskav, kako razširjena je zasvojenost s seksualnostjo. Še manj je jasno, koliko ljudi je zasvojenih z internetnim seksom. Kar pomeni, da lahko le ugibamo, kolikšen odstotek ljudi se spopada s tovrstnimi težavami. Skrb vzbujajoči pa so podatki iz ZDA in nekaterih azijskih držav, kjer več kot 40 odstotkov žensk poroča o svojem problematičnem seksualnem vedenju na internetu. Leta 2007 je v ZDA 10 odstotkov odraslih uporabnikov interneta trdilo, da so zasvojeni z internetnim seksom. Če upoštevamo, da je del bolezni zasvojenosti zanikanje, so ti odstotki verjetno precej višji," nam je razložil psihoterapevt Peter Topić, ki je bil prvi Slovenec, ki je javno priznal, da je bil zasvojen s seksom.

Zasvojenost je kompleksna bolezen

"Zasvojenost je izjemno kompleksna bolezen in ni le patološko ali neodgovorno vedenje. Ameriško združenje za medicino zasvojenosti (ASAM) je aprila lani objavilo novo opredelitev zasvojenosti, ki poudarja, da gre za kronično motnjo v delovanju možganov in ne samo za vedenjsko težavo, ki je posledica pretiranega uživanja alkohola, mamil, predajanja igram na srečo ali spolnosti. Zasvojenost je predvsem kronična bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nagrajevalni krog igra pomembno vlogo pri doživljanju ugodja in njegovem kasnejšem ponavljanju. Nedelovanje teh centrov in sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj. Za zasvojenost je značilna nesposobnost za trajno abstinenco, pa tudi oslabljena sposobnost nadzora nad vedenji, hlepenje po omami, zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav v posameznikovem vedenju in medosebnih odnosih ter disfunkcionalno čustveno odzivanje. Enako kot druge kronične bolezni tudi zasvojenost pogosto obsega cikle ponovitve oziroma recidive bolezni in faze abstinence. Če se zasvojena oseba ne zdravi ali ne vključi v proces okrevanja, postane zasvojenost progresivna in lahko povzroči trajne posledice ali prezgodnjo smrt," je razložil Topić, ki je študij psihoterapije dokončal pri dr. Zoranu Milivojeviću in pridobil diplomo TAP, specializacijo s področja travm pa pri dr. Patricku Carnesu na IITAP v Londonu in ZDA, kjer je pridobil certifikat.

Seks postane njihova prioriteta

"Zasvojenost s seksualnostjo je kot vsako kompulzivno vedenje, povezano s seksualnostjo, ki vpliva na običajen potek življenja ter povzroča hude težave v družini in pri družabnih stikih z ljudmi, ki so nam blizu, pa tudi v delovnem okolju," pravi Topić. Za zasvojene s seksualnostjo postane seks prioriteta, torej pomembnejši od družine, prijateljev, dela. Znaki zasvojenosti so: izguba nadzora, kompulzivno vedenje, poskusi prenehanja, izguba časa, obsedenost z določenim vedenjem, nezmožnost izpolnjevanja obveznosti, nadaljevanje kljub negativnim posledicam, stopnjevanje, izgube in abstinenčni sindrom.

Odvisnik se nauči živeti s svojo odvisnostjo

Kot pravi dr. Veronika Seles, seksualna odvisnost ni ozdravljiva, jo je pa mogoče zdraviti. "To pomeni, da ima odvisnik lahko po terapiji popolnoma normalno življenje, vendar mora nenehno paziti, da ponovno ne zaide v krog. Težava je v tem, da navadno ne gre samo za odvisnost od spolnosti, ampak je kombinirana še z neko drugo odvisnostjo, denimo od alkohola, pornografije. Te odvisnosti se med sabo »vzpodbujajo« in jih je zato toliko težje zdraviti. Včasih traja leta," nam je razložila dr. Seleseva.

Zakaj se pojavi odvisnost od spolnosti

Vsem odvisnikom je skupno to, da so jih v mladosti močno zaznamovali občutki osamljenosti in zapuščenosti. Niso se počutili varne in zaščitene in se nikoli niso naučili, kako skrbeti sami zase. "Ker niso imeli v nobenem odraslem trdne opore, na katero bi se lahko zanesli, so v procesu odraščanja začeli iskati kar koli, kar bi jim izboljšalo razpoloženje, na kar bi se lahko zanesli, »da deluje«, kar je vedno pri roki in nikoli ne zataji. Pomembno je tudi, da to lahko nadzorujejo samo oni in nobeden drug – ali vsaj mislijo, da lahko nadzorujejo. Za nekatere je to alkohol, za druge so to mamila, lahko tudi hrana in seveda spolnost. Če se hočejo zdraviti, morajo predvsem začeti spreminjati vrednostni sistem, v katerem sebe vidijo kot ničvredne, mislijo, da jih nihče ne mara. In še celo vrsto fiksnih idej, ki so navadno povsem napačne in izkrivljene. Najpomembnejša med njimi je seveda ta, da verjamejo, da je njihova najbolj temeljna potreba seks. Odvisniki imajo razmerje s seksom, in ne z ljudmi," pravi dr. Seleseva.

Odvisnost od spolnosti med zvezdniki

Odvisnost od seksualnosti še vedno velja za težavo, o kateri tisti, ki jo imajo, neradi govorijo javno. Vseeno je tudi med medijsko izpostavljenimi osebnostmi vedno več tistih, ki jih tega ni sram. Led je med prvimi prebil hollywoodski igralec Michael Douglas, ki je že leta 1990 priznal, da se mora zdraviti zaradi odvisnosti od seksualnosti, na zdravljenje pa ga je prijavila njegova takratna žena. Podobno se je zgodilo tudi igralcu Colinu Farrellu in pevcu Ericu Bennetu, ki je zaradi svoje odvisnosti od seksualnosti uničil svoj zakon z igralko Halle Berry. Tudi Billy Bob Thornton se je poizkušal ozdraviti prej omenjene odvisnosti, da bi rešil svoj zakon z Angelino Jolie, a ne le, da mu je spodletelo, zvezdnico je med terapijami celo prevaral s svojo terapevtko.