Nepričakovana pošta

8. septembra 2005 se je Američanka Liz Seccuro s svojim možem Mikeom in dveletno hčerko Avo pripravljala na dolgo pričakovane počitnice. Še preden so se odpravili, je Liz pogledala v nabiralnik in čakalo jo je pismo. Oddano je bilo v Las Vegasu in ko je zagledala ime pošiljatelja, jo je spreletel srh – podpisan je bil William Beebe, njen posiljevalec izpred 20 let. Ko se je nekoliko pomirila, je odprla pismo in ga prebrala. ''Draga Elizabeth, oktobra 1984 sem ti škodoval. Še zdaj si le težko predstavljam, kako zelo te je moje dejanje prizadelo. Pripravljen sem na to, da te poslušam in da razumem, kako sem te prizadel. Rad bi popravil, kar sem naredil narobe, kakor koli bi že to bilo mogoče. Lep pozdrav, Will Beebe.'' Pismo je bila priložena vizitka z vsemi njegovimi podatki. Liz je pismo pretreslo, dala ga je soprogu, ki je poznal njeno zgodbo. Vzela je pomirjevalo ter prosila moža, da odpelje. A s pismom so spomini na dogodke izpred skoraj 20 let privreli na dan.

Usodno povabilo

Bil je 5. oktober leta 1984, 17-letna Liz je bila v svoji študentski sobici pripravljena na spanje, a ponjo je prišel njen prijatelj Jim in jo povabil na zabavo bratovščine Phi Kappa Psi. Liz, ki je bila novinka na Univerzi Virginia, si ni želela na to zabavo, a jo je prijatelj prepričal, da rabi spremljevalko. Hiša bratovščine je bila po Lizinih besedah okrašena kot novoletna jelka, ko sta z Jimom vstopila, so ji predstavili številne člane, potem pa so jima ponudili ogled hiše. V zgornjem nadstropju so Jimu ponudili travo in nekaj je je pokadila tudi Liz. ''Potem so mi ponudili še punč, rekoč, da gre za hišno specialiteto. Pred tem sem sicer že spila pivo, a nisem želela biti reva, tako da sem ponudbo sprejela. Neznanec mi je nalil pijačo, srknila sem in kaj kmalu sem imela vrtoglavico in bila omotična,'' opisuje dogajanje Liz.

Zvlekli so jo v sobo

Nenadoma je bil ob njej mladenič, ki se je predstavil kot Will, in ves čas ji je nekaj šepetal na uho. ''Vse je bilo tako, kot bi upočasnjeno predvajali film. Will me je dvignil s kavča, komaj sem hodila. Vlekel me je proti sobi, češ da bi mi rad nekaj pokazal. Vlekel me je, potiskal, a uspelo se mi je osvoboditi in zbežala sem. A ustavil me je neki drug član bratovščine in me dvignil kot vrečo jesenskega listja. Odnesel me je nazaj v sobo, zaloputnil z vrati in znašla sem se v temi. Nekdo me je trdno držal in trgal oblačila z mene. Še nikoli nisem bila gola pred nikomer. Zavpila sem: Ne! Potem pa nenadna huda bolečina in omedlela sem,'' se spominja Liz.

Nihče ni ukrepal

Prebudila se je nekaj ur pozneje in zgrožena ugotovila, da je krvava po nogah. Vedela je, da mora v bolnišnico. Ko je prispela v zdravstveni center univerze, je povedala, da je bila posiljena in da nujno potrebuje zdravnika. Po dolgem čakanju so ji sporočili, da nimajo testov, ki jih je treba izvesti na domnevnih žrtvah posilstev ter da mora v Washington. ''Nisem imela možnosti, da bi se odpravila na to dolgo pot, tako sem zgolj pobrala svoje stvari in odšla v študentski dom.'' Odšla je tudi na univerzitetno policijo ter do dekanove pisarne. ''Poslušali so me, a me niso slišali.'' Na univerzi so ji povedali, da lokalna policija iz Charlottesville nima pristojnosti v hiši bratovščine ter da bodo stvari razrešili interno. Znotraj bratovščine so molčali, Beebe je izginil, domnevno zaradi težav pri študiju. Nihče se ni angažiral, da bi se v Lizinem primeru kar koli storilo, preiskovalci znotraj univerze niso kazali nobenega interesa. ''Niso se več odzivali na moje klice, potem jih tudi jaz nisem več klicala. To je bil konec. Zmagali so.'' Liz se je odločila, da ji posilstvo ne bo uničilo let na univerzi, sklenila je nova prijateljstva, se zabavala, odšla je tudi na nekaj zmenkov. Hiše bratovščine in njenih članov pa se je na široko ogibala, saj ni želela imeti nič več z njimi.

Želela si je odgovorov

Liz se je odločila, da odgovori na posiljevalčevo pismo. ''Morala sem se prepričati, da je dejansko v Las Vegasu in da se ne plazi okoli moje hiše.'' Tako se je 19. septembra, 21 let po travmatični izkušnji, usedla na rob bazena, ki je bil ob njihovi počitniški hišici, in prek mobilnega telefona Beebeju poslala elektronsko pošto: ''Gospod Beebe, prejela sem vaše pismo. Moje življenje se je strahovito spremenilo po tem, ko ste me posilili. Želim vedeti, zakaj ste to storili in zakaj ste sedaj stopili v stik z mano. Čisto vsaka odločitev v mojem življenju je bila pogojena z mojo potrebo, da se počutim varno. Sedaj se ponovno ne počutim več varno. Kako lahko živite s tem, kar ste storili.''

Ni razumel ...

Čez nekaj dni ji je Beebe odgovoril. ''Pisal je o svoji mladostni sebičnosti, o času, ko je redko pomislil na posledice svojih dejanj, to je bilo še bolj očitno takrat, ko je spil preveč alkohola. Napisal je, da se je pridružil anonimnim alkoholikom. Želel je popraviti napake iz preteklosti. Zdi se, kot da je zločinsko dejanje proti meni zanj zgolj stranska škoda njegovega življenja alkoholika, ki pa ga je sedaj pustil za seboj. Dejal je, da moli zame.'' Liz ni imela miru, ni želela, da ostane pri tem, bila je besna. Odpisala mu je: ''Ste poročeni? Ali vaša žena ve, kaj ste storili? Moje življenje je po posilstvu postalo pekel na zemlji.'' A na to sporočilo ni dobila odgovora, ki ga je pričakovala. ''Govoril je večinoma o sebi, ni se ukvarjal s tem, kakšne posledice je to imelo zame.'' Dopisovanje se s tem ni zaključilo, novembra je želela izvedeti več. ''Še vedno me je bilo strah, da bi prišel za mano.''

Na univerzi so ji lagali

Decembra je imela dovolj strahu, poklicala je policijsko postajo v Charlottesville, tisto, na katero se pred 20 leti ni obrnila, in povedala, kaj se je leta 1984 zgodilo in kako so stvari potekale ter sporočila, da jo je posiljevalec kontaktiral in da ve, kje ona živi. Komandir postaje Timothy Longo ji je pojasnil, da je bila hiša bratovščine v pristojnosti policijske postaje. Zgrožena je spoznala, da so ji na univerzi lagali. ''Longo mi je še povedal, da v Virginiji dejanje posilstva ne zastara ter da lahko storilca še vedno ovadim.'' Naslednjega večera jo je poklical detektiv Nicholas Rudman ter jo povabil, da pride v Charlottesville in poda svojo prijavo.

Ni pozabila podrobnosti

Skupaj z možem se je odpravila v Charlottesville, kjer si je skupaj z detektivom ogledala kraj dogodka ter se sprehodila skozi prostore univerze in študentskega naselja. Nato so se odpravili nazaj na policijsko postajo, kjer je podrobno opisala dogodek izpred več kot 20 let. ''Ko sem začela opisovati samo posilstvo, se mi je zatikalo, a sta bila detektiva zelo pomirjujoča. Zgodba, ki sem jo tako dolgo tiščala v sebi, je bruhala iz mene z najmanjšimi podrobnostmi.'' Detektiv Rudman je dejal, da imajo dovolj informacij za ovadbo. ''Vprašal me je, ali bi Beebeja rada ovadila. In odločila sem se, da ga bom.''

Posilstvo ji je življenje obrnilo na glavo

Beebe je leta 2006 priznal krivdo in bil obsojen na 10 let zaporne kazni, zaradi olajševalnih okoliščin pa je na koncu dobil leto in pol zapora. Leta 2007 so ga izpustili po komaj šestih mesecih zapora. Sojenje je bilo za Liz zelo naporno in je imelo škodljive posledice za njen zakon. Na svoji spletni strani je zapisala, da bi vsakdo, ki se s tem sooča, moral vedeti, da je soočanje s krivcem lahko huda preizkušnja. Razkrila je še, da je prepričana, da sta jo istega večera pred Beebejem posilila še dva študenta. Napisala je tudi knjigo o svoji izkušnji in o tem, kako se je spopadala s travmo. Soočala se je motnjami prehranjevanja, prepričana je bila, da v življenju ne bo doživela več ničesar lepega.