Na začetku kariere so vam mnogi svetovali povečanje oprsja in ustnic. So predlagali še kaj drugega?

Ja, ali ni dosti!? (smeh) Mislim, da mi česa drugega res niso predlagali, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi komu prišlo še kaj drugega na pamet, če bi se lotila prvih predlogov. (smeh) Seveda bi bilo super, če bi se vse nepravilnosti kar lepo čez noč ali pa z eno operacijo izbrisale, ampak vsaka operacija je poseg v ravnovesje organizma in nikoli ne veš, kaj lahko povzročiš. Če je želja res velika in če ni druge poti, potem to verjetno narediš, ampak pri meni želja očitno ni dovolj velika. Raje se malo bolj potrudim z ličenjem in podloženimi modrčki. Seveda nekaterim nisem všeč, ampak dvomim, da bi jim bila po operaciji kaj bolj.

Ste kdaj razmišljali, da bi poskusili botoks oziroma si privoščili kakšen drug lepotni postopek?

Raje ne bom preveč moralizirala, saj bom letos poleti za vedno zapustila trideseta in če bom ostala v pevskem poklicu, obstaja verjetnost, da bom vedno bolj mislila na možnosti, ki bi mi izbrisale kakšno leto. Čeprav zdaj razmišljam drugače, pa bo življenje pred očmi javnosti verjetno vsako leto povzročilo malo večji pritisk.

Pomemben je, a morda ne toliko v smislu lepote. Nekateri ljudje imajo tako neverjetno karizmo in privlačnost, da so neverjetno lepi, kljub temu da je njihova dejanska podoba ločena od njihove energije, načina komunikacije in mimike, lahko celo precej neprivlačna.

Ali po vašem mnenju lepota lahko zasenči talent?

Odvisno od tega, kaj se smatra za uspeh. Platinastih naklad plošč gotovo ne prodaš zaradi videza, vsaj v Sloveniji ne. Lahko pa prideš na kakšno naslovnico.

Se vam zdi, da ljudje preveč pomena dajejo zunanjemu videzu in premalo notranji lepoti?

Ja. Včasih sem prav žalostna, ko na vseh nivojih vidim globalno usmerjenost k zunanjosti, zunanjosti, zunanjosti! Bomo kmalu samo še zloščene prazne lupine, druga drugi podobne lutke z enakim modelom povečanih ustnic, popolnoma ravnim umetnim nasmehom, popolno frizuro, tipiziranimi modeli dekolteja? Da se razumemo, tudi jaz se trudim, da izgledam lepo, kolikor pač lahko na osnovi, ki mi jo je namenila narava, vendar pa se mi zdi ta sodobna obsedenost z večno lepoto in mladostjo, za duše ljudi zelo boleča, zato ker se narave in časa drugega ne da ustaviti. Medtem ko poskušamo ustaviti čas, nam ta steče med prsti in trenutki, ki bi jih morali izživeti, minejo za vedno.

Imate kaj strahu pred staranjem in tem kako bo vaše telo videti čez deset let?

Malo pa že, ampak tako pač je. Vsako leto so naša telesa manj popolna, a človek postaja do sebe tudi manj kritičen. Izgleda, da se modra duša le začne prebijati iz ječe 'lepega telesa', kot to imenujejo nekateri modreci.

Ste bili kdaj zaradi svojega videza nesamozavestni, na primer v najstniških letih?

Seveda! Vedno sem bila majhna in sem si strašno želela preseči tistih 160 centimetrov, ki jih na koncu nisem niti dosegla. (smeh) Želela sem si raven nasmeh, ampak svojih čisto zdravih zob nekako nisem hotela žrtvovati za popolnost, ki bi zahtevala nekaj puljenja in nekaj piljenja za več prostora. Želela sem si bujen dekolte, pa se tudi ni izteklo (smeh), celo srednjo šolo sem preizkušala diete, pa vseeno nisem izgubila niti enega kilograma. Skratka, nisem si bila preveč všeč in dobro vilo, če bi se mi takrat prikazala, bi kar precej zaposlila tudi s tako profanimi nalogami. In čeprav se ni izboljšalo nič od zgoraj naštetega in so se pojavile še nove nepopolnosti, pa zdaj po dobri vili hrepenim s povsem drugimi željami, čeprav bi zunanjost zdaj potrebovala mnogo več njenega časa. (smeh)

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na