NAGRADNA IGRA: Prijave na Sparovo plesno tekmovanje S PLESOM DO ZVEZD so zaključene! Izmed vseh, ki se bodo uvrstili v finale tekmovanja, bo na koncu strokovna komisija pod vodstvom Katarine Venturini izbrala zmagovalca, zmagovalni par ali skupino, ki prejme glavno nagrado - plesno delavnico v Londonu, in sicer v Pineapple Dance Studios. Glasujte TUKAJ in pomagajte svojim favoritom do finala!

To se je zgodilo predvsem zato, ker se dnevno zaužije preveč procesiranih živil, hitre in že pripravljene hrane, pogosteje se tudi prehranjujemo zunaj. Takšna hrana pa navadno vsebujejo večje količine sladkorja in soli.

In na ta način se telo (oziroma predvsem naše brbončice) navadi na močnejše okuse in s tem tudi na bolj slano ter sladko hrano.

O sladkorju sem že pisala (preverite TUKAJ), zato se bom danes posvetila še soli. Tudi sol je tako kot sladkor dodana jedem predvsem zato, da okrepi njihov okus, po drugi strani pa služi še dodatno kot konzervans.   

Kuhinjska sol večinoma pomeni mešanico natrija in klorida. Danes ji večkrat namenoma dodajajo tudi jod. S tem zagotavljajo, da s pomočjo soli zaužijemo zadostne količine joda, ki bi ga sicer težje. Ta ukrep se je izkazal kot zelo učinkovit in je praktično izkoreninil golšavost, ki je bila zaradi pomanjkanja joda značilna za zelo velik del prebivalstva v Sloveniji.

Torej je res, da naše telo sol oziroma natrij nujno potrebuje, je pa tudi res, da ta mineral v normalnih okoliščinah potrebuje v zelo majhnih količinah. Le kadar se izdatno poveča količina potenja oziroma pri dolgotrajnejših prebavnih težavah, bi morali biti malo bolj pozorni na zadosten vnos soli, drugače pa jo s prehrano zaužijemo prej preveč kot premalo.

Podatki celo navajajo, da jo vnesemo za 2- do 3-krat več od priporočene vrednosti.

Veliko soli morda tudi nevede vnašamo s kruhom, siri, različnimi namazi in drugimi predelanimi mesnimi izdelki, kot so salame, paštete, hrenovke in klobase.

Posebej bi opozorila na natrij, ki je v celi vrsti aditivov za živila, npr. v natrijevem glutamatu, in se v prehrambni industriji uporablja predvsem kot ojačevalec okusa in je pogosto dodan pri predelavi prav mesnih izdelkov ter v različnih instant omakah in juhah. Če je le mogoče, takšnih živil ne uporabljajte v svoji prehrani oziroma jih maksimalno omejite, saj vašemu telesu škodijo.

Priporočam vam, da pred nakupom posameznega živila dobro preberete deklaracijo in sestavine in se odločate predvsem za živila, kjer ni dodanih ojačevalcev okusa.

Tudi na vprašanje, ali je himalajska sol boljša od nam poznane kuhinjske soli, vam ne morem pritrditi. Vse vrste soli so večinoma sestavljene iz natrijevega klorida in le v manjših deležih še iz ostalih mineralov. Je pa pomemben postopek pridobivanja soli. S tem mislim predvsem na to, da se soli med postopkom ne dodajajo še druge umetne kemikalije.

Kako se odvaditi od prekomernega soljenja hrane?

Predvsem s tem, da smo pozorni pri svojih nakupih in da nehamo dosoljevati svojo hrano pri mizi, še posebno če je pred tem še nismo poskusili. Naše brbončice bodo potrebovale nekaj časa, da se odvadijo slanega okusa, in šele takrat boste res lahko okusili pravi okus nekega živila.

V zameno za sol začnite v svoji kuhinji uporabljati zelišča in začimbe. Tudi sok limone pripomore k temu, da je potrebe po soli manj. Enako velja za zeleno. Recept za preliv za solato brez soli pa najdete TUKAJ!

Več o trikih moje vitalne kuharije že v članku prihodnji teden.

Lep prazničen teden vam želim,

vaša Nadiža