Da bi razumeli, kako in zakaj se zaljubimo, je dobro poznati naslednjih sedem dejstev ter vedeti, kako lahko na to tudi pozitivno vplivamo. 

Če se želite zaljubiti, morate verjeti v ljubezen

Angleški izraz 'falling in love' je zelo primeren, saj namiguje, da v ljubezen 'pademo', a da se to zgodi, moramo verjeti v ljubezen. Kdor išče krivdo in razloge za neuspeh v prejšnjih zvezah samo v drugih, išče na napačnem mestu. Seveda se je najlažje jeziti na druge in jih obsojati, a to na koncu pripelje do tega, da postanemo zagrenjeni, izgubimo vero v ljubezen, s tem pa pravzaprav zavračamo ljudi. Ljubezen se nam tako ves čas izmika, za to pa smo pravzaprav krivi sami. Spremenite svoje mišljenje in sam odnos do ljubezni, verjemite vanjo in našla vas bo sama. 

Zaljubimo se v ljudi, za katere verjamemo, da lahko zadovoljijo naše potrebe

Marsikdo si zavestno ali podzavestno želi, da bi v odnosu našel vse, po čemer hrepeni že od otroštva. Pogosto pa se zgodi, da svojih potreb ne poznamo najbolje in jih prepoznamo šele, ko jih nekdo v nas 'prebudi'. V zvezi želimo zadovoljiti čim več svojih potreb, odgovornost za to pa prenesemo na partnerja. Ta postane odgovoren za to, da se počutimo ljubljene, varne, cenjene, zaželene, preskrbljene in sprejete. In vse to je za osebo skoraj vedno preveč. Od partnerja pričakujemo, da bo naredil nekaj, česar sami nismo pripravljeni narediti: da nas bo imel rad in nas bo sprejel takšne, kot smo. Ni vam treba vedno misliti, da ste najboljši, je pa zelo pomembno, da se sprijaznite s seboj. Namesto da ves čas kritizirate sami sebe in se obsojate, se naučite imeti radi, sprejmite svoje pomanjkljivosti in ne bodite tako strogi do sebe. 

Ni pomembno, kakšen je partner, ampak kakšni smo mi

Marsikdo se je že kdaj vprašal, kakšen je popoln partner in kako najti tistega pravega. A v resnici pri ljubezni ne gre za to, kakšen bi moral biti naš partner, ampak za to, kakšni si želimo biti mi. Pogosto smo prepričani, da vemo, kakšna mora biti oseba, s katero bi se ujeli in bili z njo zadovoljni. A takšno mišljenje je zmotno, saj iz podzavesti razvijemo občutek ljubezni in v resnici ne moremo vedeti, kaj nas bo osrečilo. Vemo pa, kakšni si želimo biti mi, kako bi se radi počutili, kako si želimo, da z nami ravnajo drugi in kako se želimo mi obnašati v odnosu. Če se osredotočimo na to, nam ni treba vsake osebe analizirati in ugotavljati, ali je takšna, kot si jo predstavljamo. Lahko pa jo spoznamo in začutimo, ali se v njeni družbi počutimo tako, kot si želimo.

Varnost najdemo samo v sebi in ljubezni ni mogoče nadzorovati

Približno 90 odstotkov časa smo "na avtopilotu", kar pomeni, da ne razmišljamo preveč o tem, kaj počnemo, kaj potrebujemo in česa si želimo, še posebej pa ne razmišljamo, zakaj to počnemo in potrebujemo. Marsikdo se denimo želi počutiti varno, a v resnici nikoli nismo povsem varni, sploh pa ne, ko gre za občutke druge osebe. Če torej iščemo varnost v zvezi, jo bomo težko našli in ves čas bomo poskušali nadzorovati, kaj se nam dogaja. To pa je v ljubezni nemogoče. S tem bomo dosegli le to, da bomo zamudili dogodivščino, ki je ljubezen, ali pa celo srečanje z nekom, ki bi lahko postal velik del našega življenja. V trenutku, ko začutimo strah ali potrebujemo nadzor, tvegamo, da ljubezni dovolimo, da raste.

Ljubezen je brezpogojna – partnerstvo ni

Beseda "ljubezen" je ena najpogosteje zlorabljenih besed v našem jeziku. To je zato, ker jo pogosto povezujemo s stvarmi, ki nimajo nobene zveze s samo ljubeznijo. Na primer z ljubosumjem, ki ne izvira iz ljubezni, ampak iz strahu pred izgubo partnerja in občutka, da nas partner ne ceni dovolj. Ljubezen bi morala biti brezpogojna, saj imamo v zvezi določena pričakovanja in želje. Toda to so pričakovanja za zvezo in ne za partnerja. Pomembno je, da jih ločimo in jih med seboj ne mešamo. 

Nezavedno projiciramo nerešene konflikte iz otroštva

To je verjetno eno najpomembnejših dejstev, ki jih je treba vedeti o ljubezni in odnosih. Nepojasnljivo privlačnost določenih ljudi lahko večinoma razložimo s tem, da izbiramo ljudi, ki izžarevajo določen potencial. Vsi nosimo v sebi nerazložljive čustvene konflikte ali travme – situacije, ki jih kot otroci nismo mogli razumeti in ki so se nam zasidrale podzavest, ki živijo v nas in hrepenijo po razrešitvi. A ker se tega ne zavedamo, najpogosteje ne ugotovimo, da trenutno igramo igro s svojim partnerjem. Kdor je kot otrok  na primer močno trpel zaradi dejstva, da eden od staršev ni mogel zares izraziti ljubezni do njega, bo tudi sam v odrasli dobi izbiral partnerje, ki ne morejo izraziti ljubezni. 

Ne gre samo za lepe stvari 

Veliko ljudi vidi smisel zveze v tem, da bodo lahko z nekom delili dobre stvari v življenju, da si bodo s partnerjem ustvarili družino in – če uporabimo kliše – da bosta živela srečno do konca svojih dni. A če smo v zvezi, to ne pomeni, da bomo samodejno srečni – in to niti ni bistvo odnosa. Ne glede na to, ali je naš partner nekdo, s komer imamo veliko skupnega, s komer se veliko smejimo, si pomagamo in se dopolnjujemo, je ta partner dolgoročno tudi oseba, s katero se prepiramo, ob katri se bomo kdaj počutili tudi nerazumljene in ki nam bo šla včasih strašansko na živce.  In ravno temu služi partnerstvo. Niso pomembni le dobri občutki. Partner je oseba, ki najbolje najde naša boleča mesta in jih "stimulira". On je tisti, ki nam pokaže, kje želimo "ozdraveti" in v čem moramo še napredovati, da se znebimo nesporazumov o sebi in svetu.

Vir: MissZdrava.hr