Razvoj partnerskega odnosa

Če partnerski odnos pogledamo s samega začetka, lahko vidimo, da vključuje več obdobij. Obdobje romantične ljubezni je eno najbolj intenzivnih, saj takrat hormoni delajo s polno paro, partnerja se drug drugemu kažeta v najboljši možni luči, nosimo celo maske, ki nas delajo bolj všečne in prijetne. Ta podoba pa začne po tem izjemno burnem in romantičnem obdobju kmalu bledeti in vse bolj se začnejo kazati pravi obrazi. Maske počasi odvržemo, a povsem nezavedno, saj začnejo na plan nehote prihajati tudi tisti manj lepi deli nas. Skozi čas se izkaže, kako se spopadamo s težavami, kakšne obrambne mehanizme imamo in kako v življenju sploh funkcioniramo. Če se partnerja učinkovito soočita z vsemi izzivi in prelomnicami, ki jih prinese življenje, v odnosu vzajemno rasteta, se navdihujeta in dopolnjujeta. Lahko rečemo, da se njuna pričakovanja v čustveni izpopolnitvi vzajemna, zato je njun odnos uspešen.

Ker pa vemo, da je zakonski odnos velik izziv in da zakonca velikokrat ne zmoreta drug drugemu uresničiti čustvenih pričakovanj, se zrelo in učinkovito spopadati s stresnimi situacijami in se soočati z nastajajočimi razlikami, se lahko zgodi prekinitev zakonskega odnosa oziroma ločitev.

Najpogostejši razlogi za ločitev

Ločitev nikoli ni enostavna, saj gre za enega najbolj stresnih življenjskih dogodkov, ki zahteva prestrukturiranje vsega, kar je bilo v družini ustvarjeno. Je konec nekega pomembnega obdobja v življenju. Razlogov za ločitev je toliko, kot je različnih zakonskih odnosov, se pa kljub temu da izluščiti tiste najpogostejše.

- Zakonca se skozi življenje spremenita: dejstvo je, da se skozi življenje spreminjamo in rastemo - včasih pa so spremembe tako velike, da partnerja v ciljih, pričakovanjih, nazorih kreneta vsak v svojo smer. To, kar želi in pričakuje eden, drugi ne. Razlike postanejo nepremostljive in nezdružljive, zato se odločita za razhod.

- Nova oseba, nova ljubezen: vsak od nas ima svoje potrebe po ljubljenosti, pripadnosti, razumevanju, slišanosti, sprejetosti … in če te v zakonskem odnosu niso zadovoljene, se lahko zgodi, da jih eden od partnerjev začuti in najde v drugem odnosu.

- Psihično in fizično nasilje: do ločitve velikokrat privedejo tudi različne oblike nasilja, kot so denimo poniževanje, izsiljevanje, zbujanje krivde, udarci, kričanje in druge vrste neobvladovanja samega sebe.

- Zasvojenost: stiska se kaže kot začasen beg v različne vrste omam, kot so: pretirano popivanje, jemanje drog, obsesija z igrami na srečo, zasvojenost s spolnostjo in podobno.

- Dušeča praznina: včasih pa se zakonca ob tem, kar življenje prinese, enostavno ne zmoreta, niti nočeta več boriti za odnos. Nimata več skupnih tem in zanimanj, vse skupaj se jima zdi dolgočasno, prazno in brez smisla.

 Kako doživljajo ločitev otroci?

Zagotovo posledice čutijo vsi, zlasti pa otrok, ki nastale situacije še ne razume in nanjo gleda skozi svoje oči, kar ga lahko tudi trajno zaznamuje. V procesu ločitve je otrok prizadet, nemočen in vse skupaj doživlja kot velik šok, zato je ključnega pomena, kako v tem kriznem času z njim ravnata oba starša. Vemo, da so ločitve velikokrat povezane s pravimi čustvenimi igricami, zato je pomembno, da starša v tem obdobju otroka nikakor ne uporabljata kot sredstvo manipulacije ali prek njega razrešujeta konflikte. Če mu vsak na svoji strani razlagata, kako je mamica ali oči kriv za vse, ali ga izsiljujeta v smislu: »Jaz te imam res rada, oči te nima,« se bo otrok znašel med dvema ognjema. Ker bo posrkal celotno vzdušje, se lahko pojavijo občutki, ki jih ne bo zmogel predelati sam (tesnoba, strah pred zapuščenostjo, jeza ...) razvije pa lahko tudi čustvene motnje.

Kako ravnati?

Starši se morajo zavedati, da ločitev od zakonca ne pomeni tudi ločitve od otroka. Ker je pri ločitvi ogrožena otrokova potreba po varnem zavetju in ljubezni, mu to lahko nudita le oba starša. Pomembno je, da oba ohranjata zdravo starševsko funkcijo, ostaneta z njim povezana, mu nudita tolažbo in ga na ta način pomirjata, saj se otroci ločenih staršev nemalokrat počutijo krive za nastalo situacijo. Gre za nujno potreben občutek potrditve, da ima še vedno mamico in očeta, ki ga imata rada in da bo tudi v prihodnje preživljal čas z njima. Seveda mu je to potrebno -njegovi starosti primerno- tudi povedati. Otrokovo spoprijemanje s tem kriznim obdobjem je torej precej odvisno od odnosa med zakoncema in tudi uspešne prilagoditve na novo življenje.

Ločitev in iskanje novega partnerja

Brezglavo skakanje v nov partnerski odnos ni najbolj pametna poteza, saj iskanje hitre tolažbe najpogosteje prinese tudi hitre razhode, kar je samo še dodatna čustvena obremenitev za vse. Hitro se namreč začnejo ponavljati enaki ali podobni vzorci odnosov, na dan pa pridejo nerazrešene čustvene vsebine. Pomembno je, da si ločeni zakonec vzame čas zase in predela vse tisto, kar je ostalo v njem. Če čutijo, da ne bodo nikoli več srečni, ali je njihova samopodoba tako na dnu, da mislijo, da si boljšega ne zaslužijo, potem je zelo priporočljiv pogovor s strokovnjakom ali obisk podporne skupine za ločene.