Psihoterapevtka Petra Grobelnik nam je razložila, da izguba lastnine lahko močno vpliva na občutek identitete in stabilnosti posameznika. "Pogosto v današnji družbi povezujemo svojo vrednost z materialnimi dobrinami ali družbenim statusom. Prav tako pogosto svoj dom (fizični prostor doma) povezujemo z varnostjo in zavetjem. Ko izgubimo svojo lastnino, se lahko kot odziv na to začnemo počutiti ogroženo in izgubimo občutek varnosti ter identitete, ki smo jo povezovali s temi dobrinami," je povedala Petra in dodala, da obnovitev tega občutka zahteva čas in sprejemanje sprememb v načinu razmišljanja o sebi in svojih vrednotah.
"Eden izmed načinov povrnitve občutka samega sebe in svoje varnosti je, da se osredotočimo na lastne notranje vire, ki niso odvisni od materialnih dobrin," pravi Petra, ki vedno znova poudarja, kako zelo pomembno je, da se zavedamo svojih sposobnosti, interesov in lastnih močnih točk.
Petra pravi, da lahko s časom najdemo tudi nove načine za izražanje svoje identitete in občutka pripadnosti. "Pomaga nam tudi, da počasi, ko imamo to možnost, začnemo nazaj vzpostavljati določene redne rutine, ki ustvarjajo občutek stabilnosti, ter pri tem poiščemo podporo v bližnji skupnosti," je še dodala, ko smo jo povprašali o tem, kako si lahko po veliki materialni izgubi, ki nas je dolgo časa do neke mere tudi definirala, povrnemo občutek samega sebe.
Postavljanje majhnih, dosegljivih ciljev
Petra je spregovorila tudi o pasteh, v katere se lahko kaj hitro ujamemo, ko pride do take situacije, in povedala, da prekomerno razmišljanje o vseh mogočih načinih, kako bi lahko preprečili izid tega, kar se je zgodilo, oz. kako bi se lahko različne situacije odvile drugače, preprosto ni konstruktivno.
"Ravno pri tem nam pomaga postavljanje majhnih, dosegljivih ciljev, ki nas bolj kot v premlevanje "kaj če" prestavi v razmišljanje, kako lahko po izgubi premoženja postopno gremo naprej in obnovimo svoje življenje," je povedala (to vključuje vse od načrtovanja finančne stabilnosti pa do razvoja novih interesov in postavljanja korakov za dosego teh ciljev).
Omenjena psihoterapevtka je na tem mestu poudarila tudi, da ravno doseganje teh ciljev, četudi so manjši, močno krepi občutek dosežkov in omogoča postopno povrnitev občutka normalnosti.
Socialna podpora in strokovna pomoč
Grobelnikova je spregovorila tudi o vlogi socialne podpore, prav tako pa je poudarila, da je v težkih trenutkih iskanje strokovne pomoči lahko ključno.
"Številne študije odzivanja na nesreče po vsem svetu so pokazale, da je socialna podpora najmočnejša zaščita pred stresom in preobremenitvijo s travmatično izkušnjo. Socialna podpora ni isto kot zgolj biti v prisotnosti drugih. Ključna je vzajemnost: da nas ljudje okoli nas resnično slišijo in vidijo, občutek, da smo v mislih in srcu nekoga drugega," je o socialni podpori povedala psihoterapevtka Grobelnik. "In prav to se mi zdi, da je Slovenija že v zadnjih dneh pogosto prikazala z mnogimi dejanji in povezovanji," je še dodala.
Povedala je tudi, da socialna podpora igra ključno vlogo pri procesu spopadanja s težavami in izgubo lastnine. "Ko se posamezniki znajdejo v stresnih ali travmatičnih situacijah, kot je izguba premoženja, lahko podpora prijateljev, družine in skupnosti pomembno prispeva k njihovemu boljšemu psihološkemu počutju. To pomoč lahko razumemo kot čustveno oporo, ki posameznikom omogoča, da se ne počutijo osamljeni v svojih občutkih," meni Petra in poziva ljudi, da lahko podporo vedno poiščejo pri prijateljih in družini, pa tudi v skupnosti nasploh.
"Pomembno je, da izrazimo svoje potrebe in se povežemo z ljudmi, ki nam lahko nudijo razumevanje, praktično pomoč ali zgolj poslušanje. Ne bojte se svoji skupnosti izraziti konkretnih navodil, kaj potrebujete. Bolj slišani in uspešni smo takrat, ko podelimo, kaj potrebujemo, namesto da drugi predvidevajo iz sebe, kaj bi mi potrebovali," je še povedala in dodala, da ne smemo pozabiti, da se vsaka oseba lahko na situacijo različno odzove, posledično pa potrebuje tudi drugačen način pomoči.
Ko nas doleti huda katastrofa, je včasih lahko ključnega pomena tudi iskanje strokovne pomoči, saj imajo različni strokovni delavci, kot so psihoterapevti, psihologi in socialni delavci, znanje in izkušnje, ki lahko posameznikom pomagajo razumeti in predelati svoje občutke, hkrati pa jim lahko nudijo oporo pri premagovanju trenutnih izzivov, še opozarja geštalt psihoterapevtka Petra Grobelnik.
"Terapija lahko ponudi varno okolje za izražanje čustev, ponudi vpogled v svoje reakcije, razvijemo nove načine soočanja in postopoma obnovimo svojo čustveno stabilnost ter občutek smisla, hkrati nam pa lahko pomaga pri učenju učinkovitih tehnik za obvladovanje stresa in tesnobe," je še povedala in dodala: "Velika moč je v tem, da najdemo strokovno podporo, ko začutimo, da neki težji občutki ostajajo z nami in nas bremenijo."
Viri pomoči |
Telefonsko svetovanje: Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen. Druge oblike pomoči: v regionalnem Centru za duševno zdravje odraslih, v regionalnem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov in v obstoječih službah, ki obravnavajo nujna in krizna stanja (nujna medicinska pomoč v najbližjem zdravstvenem domu in v psihiatričnih bolnišnicah): Ljubljana: Urgentna psihiatrična ambulanta (vsak dan med 8.15 in 14.45) 01 475 06 85 Ljubljana: Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje (v popoldanskem in nočnem času) 01 587 49 00 Maribor: Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor (od 8. do 8. ure naslednjega dne) 02 321 11 33 Vojnik: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, dežurna psihiatrična pomoč (neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu), ambulanta za nujna stanja (vsak delovni dan med 8. in 15. uro), 03 780 01 00 Ormož: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik), vsak dan od 10. do 15. ure, 02 741 51 00 Idrija: Urgentna psihiatrična ambulanta 05 37 34 400 |
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV