"Spoznala sem, da ne moremo mi vplivati na vedenje in odločitve drugih. Da nimamo vpliva na druga življenja. Lahko pa vplivamo na svoje odločitve. Da nismo odgovorni za druge, ampak zase. In ko sem vse to ozavestila, sem lahko naredila ta korak, da sem izstopila iz kroga nasilja," pravi Petra Strelec, ki v svoji novi knjigi V postelji s sovražnikom skozi samoanalizo pokaže bralcem pot iz kroga nasilja in pot do sebe, ki jo je sama našla. 

V svoji knjigi omenjate, da je posvečanje sebi najtežje delo. Kaj so bila vaša ključna spoznanja?

Res je. Posvečanje sebi je najtežje delo, kar sem ga kdaj koli opravljala, in verjamem, da velja enako za ostale. To pa zato, ker se je treba zazreti vase, to pa pomeni, da bomo odkrili marsikaj bolečega in potlačenega. Prav tako zahteva, da si iskren do sebe, kar pa je tudi lahko zelo boleče. Seznanimo se s svojimi pomanjkljivostmi in jih sprejmemo. Vendar je potreben proces, da sprejmemo, da smo popolni v svoji nepopolnosti. 

Sama sem se soočila z resničnostjo in moram priznati, da ni bilo prijetno. Velikokrat preberem, da je zatiskanje oči lažje kot biti iskren do sebe. Sem pa skozi leta spoznala, da je prav zatiskanje oči tisto, kar v resnici povzroča trpljenje in stiske, te pa vodijo v nasilno vedenje, in da je iskrenost do sebe tista, ki nam daje osebno svobodo in odsotnost trpljenja in stisk. Res ni lahko, vendar pa je nujno potrebno, če želimo spoznati sebe, izboljšati samopodobo, pozdraviti travme, se naučiti postavljati meje, se postaviti zase, sprejemati odgovornost za svoje življenje itd. To pa vodi v našo osebno svobodo. In to je tista največja in najdragocenejša nagrada, ki jo dobimo. Naša osebna svoboda. 

Spoznala sem tudi, da žrtve nasilja nujno potrebujejo podporo terapevta, kjer se bodo lahko na varen način izražale in z delom na sebi tako preprečile, da se še kdaj vrnejo v krog nasilja. Zato menim, da je možnost nudenja brezplačnih psihoterapij žrtvam nujno potrebna. Vesela sem, da jo imajo žrtve možnost tudi koristiti. Vsaki žrtvi priporočam.

Kakšne lekcije ste se naučili iz odnosov o odnosih?

Prva, ki bi jo rada omenila, je ta, da se pretirano snubljenje v večini primerov izkaže, da je oseba na drugi strani oseba z narcistično osebnostnjo motnjo. Osebe s to motnjo namreč želijo zadostiti svojemu egu, da si dokažejo, da zmorejo dobiti tisto, kar si želijo. 

Zato sem sedaj veliko bolj previdna, kar se snubljenja tiče. Pred kratkim sem zopet naletela na osebo, ki izvaja pretirano snubljenje, in zelo kmalu se je izkazalo, da gre za toksično osebo, in vsekakor sem odnos prekinila. Vsem svetujem, naj bodo že na začetku pozorni. Temu bi rekla preventiva. 

Če želimo zgraditi zdrav odnos, moramo biti sposobni zaznati svoje potrebe in želje ter jih zaupati svojemu partnerju. Tako mu namreč pomagamo, da se bo lažje odzival na nas. 

Spoznala sem tudi, da imamo čisto vsi potrebo po tem, da se partner odzove na naše prošnje po varnem zavetju. Tako ženske kot moški. 

Občutki čustvene zapuščenosti in zavrnitve v nas povzročajo psihično, čustveno in fizično bolečino, razna avtoimuna obolenja itd., ko pa smo ljubljeni, se počutimo svobodnejše, močnejše in smo tudi bolj zdravi. Pa tudi spolnost je takrat povezovalna in globoka. Takšna, kot naj bi med partnerjema tudi bila. Težko je poljubljati usta, ki so te čez dan poniževala, zaničevala itd. 

In kaj je za vas dober odnos? 

Za dobro partnerstvo potrebujemo dobro podlago. To pomeni, da smo odraščali v varnem in ljubečem okolju. Dolgo časa sem verjela, da je možno samo s terapijo odpraviti posledice ne tako prijetnega otroštva. Sem pa na podlagi osebnih izkušenj spoznala, da smo lahko boljši partner in še boljši starš, čeprav smo odraščali v nezdravem okolju, tudi tako, da imamo odnos z osebo, ki nam nudi varno povezavo in varno okolje. Tako smo lahko kljub čustvenim težavam in tesnobam pozitiven in uspešen starš. Podpora partnerja in varnost sta zelo pomembna. Ko se v odnosu počutimo sprejeti in varni ter smo ljubeče povezani, se veliko lažje spopadamo z življenjskimi izzivi in tako veliko lažje celimo svoje rane. 

Spoznala sem tudi, da je ljubezen živa in da živi v nas samih. Če ne poskrbimo zanjo, oveni. In ko oveni, komu jo lahko dajemo? Nikomur. Saj je nimamo v sebi. Česar pa nimamo, pa tudi ne moremo dajati. Zato je nujno treba najprej poskrbeti zase in podariti ljubezen sebi. 

Zelo pomembna lekcija, ki sem jo osvojila, je tudi, da se konfliktov s toksično osebo ne izplača reševati, kajti ne bo uspešno. Na koncu bomo brez energije, kajti toksična oseba se bo nahranila z našo energijo in bila celo zadovoljna. Zato se sedaj več ne spuščam v razne razprave, ampak se raje umaknem, tako pa obdržim svojo energijo in drugo osebo pustim nezadovoljno. Je pa zato srečna moja mala deklica, ki jo imenujem Petruška (moj notranji otročiček). Pa tudi meni je veliko manj stresno. Kot sem že napisala, edino, na kar lahko vplivamo, je naše življenje, in mi smo tisti, ki bomo nosili posledice svojih odločitev. Te pa so lahko prijetne ali neprijetne. Raje imam prijetne. 

Bili ste v odnosu z osebo, ki je imela narcistično motnjo. Zakaj je naglica v teh odnosih tako pogosta, a tudi nevarna?

Osebe z narcistično osebnostno motnjo v resnici iščejo svojo žrtev in ne ljubezen svojega življenja. Čeprav ti da vedeti prav to. Ko vstopi v tvoje življenje, misliš, da si srečal svojo sorodno dušo, počutiš se, kot da bi gledali neposredno v tvojo dušo, doživiš pravljico, kot jaz temu rečem. Dobesedno te omrežijo. To pa zato, ker uporablja prave besede, besede, ki jih hočemo slišati, popoln je, je moški tvojih sanj. Na začetku je to moški, ki je ljubeč, topel, nekdo, na kogar se lahko zanesete in ki vas bo varoval. Obljublja vam nebesa in res imate občutek, kot da ste se znašli v nebesih. In kaj si ženska lahko želi še več? 

Ampak potem nastopi realnost. In realnost je čisto drugačna. Sprašujete se, kaj se z njim dogaja, ali je to sploh ista oseba? Kar naenkrat ta oseba ugasne. Postane osoren in kar naenkrat postane nekdo, ki ti več ne prisluhne, če pa že ti, pa je to z namenom, da to obrne proti tebi. 

Žrtev je do takrat že ujeta v njegovo mrežo in kaj se zgodi? Vse tisto lepo ji je kar naenkrat odvzeto. In to je zelo boleče. In ker si se že ujela v njegovo mrežo, se ne moreš več rešiti ven iz nje. Upaš, da se bo ta prečudovita oseba vrnila. Vendar se ne. Če pa se že, je to takrat, ko začuti, da izgublja svojo žrtev. Vendar ne za dolgo. Zopet postane osoren, krut ...

Zakaj? 

Narcis potrebuje svojo žrtev, ker potrebuje nekoga, na kogar bo lahko zrcalil svoje frustracije. Potrebuje predpražnik, pod katerega bo pometal svoje nerazrešene stvari. Nekoga, nad katerim se bo lahko znesel po slabem dnevu, ki ga je imel. Da pa bo žrtev ostala, pa jo je treba prej omrežiti, ker bo kasneje težje odšla. Uporabi svoje senzorje in te vso pregleda. Ti imaš občutek, da te gleda v dušo, v resnici pa te opazuje z namenom, da te bo ujel v svojo mrežo, iz katere bo nemogoče izstopiti. To je njegov namen vrtoglavega snubljenja. 

Ko pomislim na svoj primer, sem mu zelo olajšala. Pisala sva si pisma in se mu skozi pisma tudi odpirala. Mislila sem, da ga zanimam jaz kot oseba, s katero bi želel ustvariti zdrav odnos. Kasneje pa sem prišla do ugotovitve, da sem mu s tem samo olajšala, da je bil med prvimi zmenki točno tak, kot sem si želela. Bil je popoln. Točno to, kar sem si želela. Popolnoma me je omrežil. Počutila sem se kot boginja. In ko je odvrgel masko, je bilo zame že prepozno.

Zelo dolgo sem potrebovala, da sem se začela zavedati, da sem se znašla v krogu nasilja, in tudi zelo težko izstopila. Zelo boleče je bilo spoznanje, da le nisem njegova boginja, ampak grešni kozel. Spomnim se, da sem se dneve zvijala v postelji in jokala. Boleče je bilo spoznanje, da je bilo začetno vrtoglavo snubljenje z drugačnim namenom, kot sem takrat mislila. Ker sem empatična in ker sem takrat živela s prepričanjem, da moram reševati ljudi, sem bila zanj popoln plen. To spoznanje mi je raztrgalo srce na tisoč koščkov. Vendar pa je bilo tudi tisto spoznanje, ki mi je pomagalo izstopiti iz tega pekla, v katerem sem se znašla. Mislila sem, da me bo popeljal v nebesa, popeljal pa me je v lasten pekel. 

Kdaj se odkrijejo in kaj to pomeni?

Svoj pravi obraz pokažejo takoj, ko ugotovijo, da se je žrtev ujela v mrežo in da so jo osvojili. Kar naenkrat se znajdeš v peklu, pa se tega niti zavedaš ne. Zelo dolgo potrebuješ, da se tega začneš zavedati in da spoznaš, da je bilo začetno vrtoglavo snubljenje le plod manipulacije, s katero te je poskušal ujeti v svojo mrežo. 

Pri nama je svojo masko odvrgel, mislim, da osmi dan najinega skupnega življenja. Iz popolnoma banalne stvari je naredil celo dramo, kričal name in me popolnoma razvrednotil. Sprva mi ni bilo nič jasno in mislila sem, da je jezen. No, saj tudi je bil, vendar je to svojo jezo izrazil na zelo destruktiven način. Takrat me je tudi prvič začel žaliti. Sploh nisem mogla dojeti, da je to ista oseba. Danes bi takoj zapustila tako osebo, takrat pa nisem zmogla. Opravičevala sem njegovo početje in ga vseh pet let idealizirala kljub temu, da se je tisti dan zame začel tudi pekel. 

Kdo je še posebno ranljiv za take zgodbe? 

Najbolj so na udaru seveda empati in tisti, ki imajo v sebi potrebo po reševanju. Narcisi so ljudje, ki ne premorejo niti kančka empatije do drugih, obnašajo se, kot da se svet vrti okoli njih, in jim ni mar za trpljenje drugih. So brez čustev do drugih ljudi in ne zmorejo ljubiti na način kot ljubijo empati. Empati se ujamejo v karizmo in šarm narcisa in smo popolna tarča za narcise, saj smo ljubeči, pozorni in imamo v sebi veliko potrebo pomagati drugim, lahko bi celo trdila, da smo naivni, ker ne zmoremo dojeti, da nekdo ne razmišlja in deluje kot ti. 

V resnici sem mislila, da sem drzna in pogumna, kasneje, ko sem bila na rehabilitaciji na Inštitutu za socialno psihiatrijo in travmatologijo na Ptuju, sem izvedela, da nimam tega čuta po zaznavi nevarnosti. Ne samo, da nisem zaznala nevarnosti v odnosih in vstopala brezglavo v odnose, ne da bi prej spoznala osebo, tudi v drugih življenjskih situacijah jih nisem in sem se podajala v razne nevarne situacije. Kar zmrazi me, ko pomislim, kolikokrat sem se znašla v nevarnosti in tudi nastradala v življenju. Morala sem se naučiti to zaznati in postala sem veliko bolj previdna. To je bil tudi edini način, da sem se zaščitila pred osebami z narcistično osebnostno motnjo. Danes imam občutek, da te osebe bežijo od mene, prej pa sem bila magnet zanje. 

Odnosi z drugimi igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Več o soodvisnih odnosih pa si lahko preberete v članku, Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe, na strani Vizita.si.