Odnosi, kjer je eden od partnerjev podrejen, so prisotni že od nekdaj, zato ni presenetljivo, da obstaja tudi poimenovanje za podrejenega partnerja, ki ga pogovorno označujemo s "copato". Psihologinja Sabina Majerič: "Copata je poimenovanje, ki ga v slovenski kulturi precej hitro mečemo naokrog. Razlog za to je morda tudi dejstvo, da so odgovori na to vprašanje lahko zelo različni. Za Slovenski slovar knjižnega jezika je "copata" mož, ki se v vsem podreja ženi. Za nekoga je to lahko oseba, ki iz strahu nikoli ne izrazi svojih želja in potreb, za drugega pa nekdo, ki doma tu in tam pomije posodo in se iz gostilne vrne takrat, ko se je s partnerko oz. partnerjem to dogovoril."

Vsak išče svojo vlogo v odnosu 

Partner, ki uboga, si običajno želi ostati v odnosu, za katerega je pripravljen narediti marsikaj, včasih celo več, kot je potrebno, zato se lahko odreče lastni volji, da bi obdržal svojo ljubezen. In kot smo omenili že na začetku, ljudje se razlikujemo med seboj, kot se razlikujejo tudi naše želje, predstave in vloge v odnosih.  "Vsak od nas ima drugačno predstavo o tem, kakšne vloge in naloge prevzemata partnerja v odnosu. Rada rečem, da po svetu hodimo z očali, narejenimi v svoji lastni optiki izkušenj. Naš pogled na svet in na odnose je ustvarjen na podlagi drugih odnosov, ki smo jih srečali in doživeli v življenju, na podlagi naših preferenc, naših predstav o tem, kakšen je partner, ki bi mu rekli "pravi". Pri tem raziskave kažejo celo, da je del teh preferenc deden. Seveda pa – tako kot očala iščemo v optikah – svoje predstave o tem, kdo je copata in kdo ni, iščemo znotraj svoje kulture, svojega okolja."

Ali ste copata?

Prvo vprašanje, ki si ga lahko ob tem postavite, zakaj mislite, da ste copata? "Kdo je v vas vzbudil prepričanje, da ste? Dokler ste sami zadovoljni s svojim odnosom – čeprav ta morda ni popolnoma enak tradicionalnim ali trenutno zaželenim vlogam v družbi – in v njem vlada medsebojno spoštovanje, kljub temu da so vloge razdeljene drugače – si obujte copate brez kančka sramu in pustite izraz copata ob strani," pojasnjuje psihologinja.

Sami najbolje veste, kaj vam ustreza, in če to ustreza obema, ni s tem prav nič narobe, saj imate vso pravico živeti, kot si želite – skupaj s svojim partnerjem. Kaj bodo drugi rekli oziroma govorijo, pa ni pomembno, dokler ste zadovoljni in srečni sami.

Nasprotja se lahko privlačijo in včasih tudi uspešno dopolnjujejo 

Če se v odnosu srečata dva, ki se lahko s svojo vlogo odlično dopolnjujeta, potem ni presenetljivo, da hočeta biti skupaj – ne glede na vse in navkljub vsemu. Vsak odnos ni za vsakega, pomembno je samo to, da je pravi za vas oziroma vaju. "Zavedati se namreč moramo, da se lahko vloge v razmerju skozi čas spreminjajo in da se lahko zgodi, da se zunanjemu opazovalcu v določenih trenutkih zdi eden od partnerjev podrejen, ko bi pogledali natančneje, pa bi ugotovili, da prevzema druge vloge, ki so za ta par lahko enako pomembne in cenjene. Pri tem naj vas spomnim še na zanimivo raziskavo Watkinsa in kolegov, ki je ugotovila, da bolj kot je oseba sama dominantna, manj meni, da mora biti za izkazovanje moči moški maskulin – se pravi prevzemati tradicionalno vlogo in nenehno izkazovati moč," še razloži psihologinja.

Kakšno pa naj bi bilo zdravo razmerje moči v kakovostnem odnosu? 

Prej ali slej se vprašamo, ali je v našem odnosu vse v redu in kako se počutimo v njem. Pri tem pa nas seveda zanima, ali je naše razmerje "normalno" ali odstopamo od povprečja. Torej, kakšno je pravo razmerje moči v odnosu in zakaj ima nekdo moč nad nami?

Sabina pojasnjuje: "Moč v razmerju se je nekoč zmotno določala samo prek vnašanja objektivnih virov v odnos, kot so denar, zaposlitev in izobrazba. Sedaj vemo, da pomembno vlogo pri vprašanju ravnovesja moči v odnosu igrajo tudi psihološki dejavniki, kot sta toplina in opora. Natančneje je zdravo razmerje moči – razmerje, v katerem se izpolnjujejo in spoštljivo izražajo psihološke potrebe obeh partnerjev. V takšnem razmerju imata oba partnerja občutek, da v razmerje nekaj doprinašata, in imata nadzor nad lastnim življenjem. Njuna odgovornost za razmerje je deljena in drug drug drugemu prisluhneta ter se medsebojno upoštevata. Oba imata občutek, da so njuna mnenja, ko si to želita, opažena in cenjena in kljub temu, da sprejemata tudi skupne odločitve, dopuščata drugačno mnenje partnerja in si pomagata iskati lastno notranjo moč. Svojo moč uporabita, da drug drugega povzdigujeta. Na tak način deljena moč v odnosu lahko glede na raziskave namreč vodi v več zadovoljstva v zakonu in manj anksiozne navezanosti. Ali povedano drugače – v odnose, ki izpopolnjujejo naše življenje."

Kaj je v ozadju podrejene vloge – biti copata?

Nekatere oznaka copata moti samo zaradi bližnjih, prijateljev in tako naprej, medtem ko so tudi tisti, ki se v takem odnosu dejansko počutijo ujeto oziroma nesvobodno, a ne prostovoljno ali po lastni želji. Če imate občutek, da so vaše potrebe in želje zapostavljene, pa premislite, zakaj ste potem v takem odnosu in zakaj si to dovolite: "Razlogov za prevzemanje podrejene vloge je več in kot vedno v psihologiji ni enega vzroka, ki bi pojasnil vedenje vsakega posameznika. Nekateri podrejeno vlogo prevzemajo, ker so to vzorci, ki so se jih priučili; druge podrejena vloga privlači in jim daje občutek moči in zadovoljstva skozi zavedanje, da so spustili kontrolo; tretji jo prevzamejo, ker se z njo izognejo veliki količini negotovosti in konfliktov, ki so zanje morda strašljivi, saj jih razumejo kot znak krhanja zveze. Čeprav velikokrat ni tako, in so lahko ravno konstruktivni konflikti pot do več zadovoljstva v njej. Razlogov in poti do tovrstnih odnosov je še veliko več, a pri vsakem si moramo zapomniti, da dokler oseba ne škoduje sebi ali drugim in je deležna spoštovanja, ki si ga vsi zaslužimo, ter ga namenja tudi drugim – sama določa, kakšen je zanjo kakovosten odnos."

Ko nam vloga 'copate' ne ustreza 

V primeru, da s svojo podrejeno vlogo v odnosu niste zadovoljni, ker se počutite spregledano, izkoriščeno, necenjeno in tako naprej, pa je dobro, da se o tem tudi odkrito pogovorite s svojim partnerjem. "V kolikor tovrstni odnosi privedejo celo do verbalnega, fizičnega ali katerega koli drugega nasilja, pa jih je treba zaključiti – saj si vsak od nas zasluži varen odnos, ki k njegovemu življenju doprinaša dobro. Zavedati pa se moramo, da je to lahko zelo zahteven korak, za katerega bodo žrtve potrebovale veliko poguma in opore," pojasni terapevtka in podari: "Izstop iz podrejenega položaja, ki si ga ne želimo, ali celo iz položaja, v katerem imamo občutek nemoči – pa naj gre za strah pred partnerjem, mišljenje, da si več ne zaslužimo ali se brez njega ne bomo znašli, je težka, a obvladljiva naloga, če smo pripravljeni delati na sebi in če zberemo pogum in prosimo za pomoč. Slednje je po mojem mnenju eno od bolj častnih in močnih dejanj, čeprav bi ga kdo morda označil za copatarsko."

Včasih nam je težko prositi za pomoč, a tudi za to je treba zbrati pogum, da se bomo lahko okrepili in naredili to, kar je najbolje za nas. Vsak si zasluži varen prostor v odnosu, v katerem lahko odkrito spregovori o svojih čustvih, in da je ljubljen, kot ljubi tudi sam.

V videu si lahko ogledate, o čem bo beseda tekla prihodnjič.