»Biti v razmerju ne pomeni, da se bo stikalo poželenja izklopilo in da bomo slepi za preostali svet.«

Mnogi si napačno predstavljajo, da zavezanost v partnerstvu (zakonu) izključuje vse tiste žgečkljive in mamljive občutke, ki se nam morda prebujajo ob drugih. Če smo v dolgoletnem odnosu z nekom, to ne pomeni, da ne bomo nikoli več srečali ljudi, ob katerih bomo začutili poželenje.

Morda bo občutek enostranski, morda celo obojestranski. Gre za normalen del naših življenj, vprašanje pa je, kaj bomo s temi občutki storili. Se jim bomo prepustili in se brezglavo zapletli v strastno romanco ali jih ozavestili in razmislili o končnih posledicah, če bi prišlo do nezvestobe. Na tem mestu velja izpostaviti tako imenovano odločitev za odnos – izraz, ki v sebi skriva mnogo več, kot se zdi na prvi pogled. 

Ko se za nekoga zavestno odločimo oziroma oblikujemo zdravo partnersko zvezo (zakon), to s seboj nosi tudi razmejitev od ostalih potencialnih partnerjev, ki nam skozi življenje pridejo naproti. In čeprav nam je lahko marsikdo všeč in nam celo prebuja izjemno prijetne telesne občutke, vemo, da smo svojemu partnerju (možu ali ženi) zavezani in mu predani. Zakaj? Ker si ga želimo ob sebi in ker vemo, da so takšni občutki minljivi. Ker tudi vemo, da lahko samo ena napačna odločitev lahko obrne naše življenje na glavo. In ker se še tako strastna romanca ne more primerjati z odnosom, ki ga gradimo in soustvarjamo dolga leta. Zrel odnos je odgovornost, zavezanost in odločitev, tudi takrat, ko pridejo težka obdobja. 

Kako se upreti skušnjavi? 

→ Če začnemo na samem začetku – vsak odnos zahteva opredelitev temeljnih vzajemnih pričakovanj. To pomeni, da se s partnerjem iskreno in brez zadržkov pogovorimo o tem, kaj je v odnosu za nas še sprejemljivo, kakšne so naše pretekle izkušnje in česa nismo pripravljeni tolerirati. Stopnja ekskluzivnosti, ki je skupna nekaterim parom, morda drugim ni, kar je nekaj normalnega. Odkritost, transparentnost in iskrenost so za zdrav odnos v tem primeru nujni. 

→Tudi moč fantazij in idealizacije ima pri skušnjavah veliko vlogo. Oseba je veliko bolj vabljiva, če o njej sanjarimo, ustvarjamo različne romantične scenarije in vanjo projiciramo svoje predstave. V tem primeru imajo želje in domišljija večjo moč nad malo manj lepo resničnostjo. Resničnost, ki sledi, pogosto vključuje krivdo, pa tudi neizogibno bolečino za vse vpletene, če skušnjavi podležemo. Opomnik o tej malo bolj surovi plati je v večini primerov dovolj, da preusmerimo svoje misli na odnos. V tem kontekstu zelo drži misel, da ko potrka na vrata skušnjava, vedno odgovori domišljija. 

→ Pravilo: ’razmisli preden ukrepaš’ v tem primeru še kako velja. Čeprav nas morda prevzame trenutna privlačnost do nekoga, je pomembno vklopiti racionalno razmišljanje in se vprašati o možnih posledicah – nezvestobi. Si partner to zasluži?  Je vredno izgubiti partnerja in vse, kar smo skupaj ustvarili zaradi intenzivne telesne privlačnosti, ki temelji le na kemiji? Privlačnost ne pomeni tudi ljubezni in običajno zelo hitro zbledi. 

→ Če obstajajo posebne situacije, ki so še posebej mamljive, je lahko izogibanje v veliko pomoč. Nekaterim morda predstavlja težavo, če gredo na zabavo brez partnerja. Drugim je lahko skušnjava že svoboda družbenih omrežij, kjer lahko stopijo v stik s potencialnimi partnerji. Čeprav gre za karikirana primera, se je pomembno zavedati dejstva, da so skušnjave lahko povsod okoli nas. Je pa pomembno, da jih ne iščemo aktivno, če to ni v našem interesu. Če vemo, da nas nekdo močno privlači in namerno ostajamo v stiku z njim, potem sami iščemo priložnosti za nezvestobo. V takšnem primeru je bolje prekiniti stike. Zavedanje skušnjav pomaga, da smo bolj pozorni na svoje vedenje, odločitve in misli. 

→ Skušnjava in introspekcija Če ob drugih pogosto doživljamo intenzivne telesne občutke in fantazije o skupnih trenutkih ali morda celo življenju s to osebo, se je pomembno vprašati, kaj se dogaja v odnosu. Skušnjava je v tem primeru lahko tudi koristna, a le, če se je lotimo z zdrave perspektive. Lahko nam pomaga, da se poglobimo vase in razmislimo, kaj si v odnosu želimo od svojega partnerja, pa tega ne dobimo. Morda so to nezadovoljene spolne potrebe, pomanjkanje čustvene ali telesne bližine ter pristne intime in povezanosti … Vsi vemo, da lahko le z ustrezno komunikacijo in odpiranjem tovrstnih tem odnos poglabljamo in izboljšujemo, zato je pomembno o tem spregovoriti s partnerjem. Kaj lahko stori partner, da bi zapolnil vrzel? Kaj lahko storimo sami? Pomembno se je brez obsojanja sebe ali drugega pogovoriti o željah in potrebah ter se povezati na globlji ravni. Zaupanje je osnova vseh zdravih odnosov in izdaja tega je ena najslabših stvari, ki jih lahko storimo sebi in osebi, s katero smo v zvezi.

Viri: PsychologyToday / LoveToPivot