V današnjem dnevu, sestavljenemu iz mnogo ur, imamo priložnost, da se končno prebudimo in spoznamo, da je pravzaprav zelo lepo živeti, ko se enkrat naučimo odpreti dežnik ob slabem vremenu. To pomeni, da je vse še pred nami, a o tem, kaj nas čaka in kakšne bodo posledice odločamo sami. 

Nima smisla čakati, življenje je treba živeti 

Bodimo iskreni do sebe in si priznajmo, da ne moremo biti povsem pripravljeni na stvari, ki jih ne poznamo oziroma jih še nismo izkusili. Mogoče lahko ugibamo ali predvidevamo, kaj bi bilo, če bi bilo, a vedeti zagotovo ne moremo. Ne moremo vedeti, kaj pomeni ljubiti, če nismo nikoli zares ljubili, kaj pomeni delati na odnosu, če nismo imeli daljšega razmerja, kaj pomeni imeti družino, če nimamo otrok in tako naprej. Čakanje na življenje je nesmiselno, saj s tem zamujamo vse dragocene trenutke in izkušnje, ki bi nas opremile z najrazličnejšimi veščinami in spomini, zaradi katerih je bilo v prvi vrsti sploh vredno živeti. Popolnosti ni, a lahko se ji približamo z nepopolnimi trenutki, če si jih bomo dovolili najprej doživeti, čeprav niso na našem seznamu. Včasih je treba skočiti tudi v neznano. 

Ljudem in dogodkom sami pripisujemo pomen

Pravijo, da vse mine prej ali slej, leta bežijo, določeni trenutki so vse bolj oddaljeni, zato se z nasmehom ali mogoče celo z grenkim priokusom spominjamo prejokanih noči, zavrženih robčkov in praznih banjic sladoleda zaradi oseb, za katere danes komaj vemo, da obstajajo ali pa se nam zdi celo smešno, kaj vse smo počeli v imenu ljubezni in to že od vrtca naprej. Odnosi se spreminjajo kot tudi ljudje, ki jim sami pripisujemo pomen in jim dajemo mesto v svojem življenju. In tudi slednjega lahko kadar koli spremenimo, bodisi ker smo se spremenili sami ali pa so se spremenile naše želje, kaj hočemo in koga hočemo imeti ob sebi. 

Lepi odnosi se ne zgodijo, ampak jih zgradimo 

Že res, da smo ljudje nagnjeni k lenobi in večinoma iščemo bližnjice, a na žalost se običajno ne obrestujejo. Dejstvo je, da so v vsakem odnosu tako vzponi kot padci, toda največ moči, volje, truda in ljubezni bomo potrebovali ravno takrat, ko bodo rožice začele veneti. Prav tako mogoče ne bo vse, kot smo si zamislili oziroma si predstavljali na samem začetku, a drugače še ne pomeni nujno slabše, še posebej, če zmoremo videti širšo sliko tudi izven naučenih okvirjev. Ovire in prepreke so in bodo v vsakem odnosu, a jih ne bo rešila nobena čarobna paličica, ampak samo mi sami, če hočemo imeti kakovostno in dolgotrajno razmerje. 

Prevzeti moramo odgovornost zase in za svoje življenje 

Najlažje je jamrati, se pritoževati, objokovati lastno usodo in se smiliti sam sebi, a to ne sme trajati v nedogled. Jočemo lahko danes, jutri, pojutrišnjem, a treba se bo prej ali slej tudi pobrati in iti naprej. Padci so sestavni del življenja, samo en del plati in nikomur niso prihranjeni. A lahko vseeno različno vidimo in drugače gledamo nanje. Moramo vedeti, da ni konec sveta, če se nam kdaj zalomi in naredimo kakšno napako ali več njih. Zakaj nanje raje ne bi gledali kot na izkušnje, ki nam bodo pomagale v resnici do lepšega in boljšega življenja, če smo le pripravljeni odriniti vse toge misli, ki so nas do zdaj omejevale ali nam preprečevale, da bi spremenili stare vzorce, ki jim nočemo več slediti. Ni dovolj samo želja, ampak se moramo boriti za lepši jutri – tudi svoj. Čas je, da prevzamemo odgovornost  za svoje življenje in zaživimo kot si v resnici želimo – od danes naprej.