Pozdravljena,

to, kar ste naredili sami, se mi zdi zelo pomembno in zelo pogumno dejanje. Zapustili ste moža, do katerega niste čutili ničesar več, se od njega odselili in si ustvarili svoje življenje.

To je korak, ki bi bil za vas pomemben v vsakem primeru, tudi če ne bi imela drugega partnerja. Predvsem zato, ker bistvo odnosov ni, da smo skupaj zato, ker je priročno ali ker si ne upamo stran, temveč zato, ker do nekoga čutimo ljubezen in si želimo preživljati svoj čas z njim. In seveda, ker imamo z njim skupne točke in interese ter ker ob njem lahko osebnostno rastemo in se razvijamo.

Če odnos za nas ni več zadovoljujoč in ga ni možno izboljšati (kljub vloženemu trudu: pogovorom, partnerski terapiji itd.), je takrat bolje, da ga zapustimo in si ustvarimo življenje po svoji meri, kot da ostajamo ob partnerju, s katerim nas ne veže nič več in smo z njim nesrečni. Na dolgi rok namreč takšno življenje lahko vpliva ne samo na naše slabo psihološko počutje, temveč tudi na naše fizično zdravje, kar lahko vodi celo v različne bolezni.

Zato je bistveno, da ste ta korak naredili. In v tem delu vam lahko absolutno čestitam za pogum!

Odnos s partnerjem, ki je bil povod, da ste zapustili svojega moža, pa je na žalost druga zgodba. In žal zelo pogosta zgodba afer ...

Govorim o tistem delu, v katerem eden od partnerjev tovrstnega odnosa ni pripravljen izstopiti iz odnosa s svojim možem ali ženo (kljub temu da pravi, da je v njem nesrečen), da bi vzpostavil ekskluziven odnos s svojim ljubimcem ali ljubimko.

Pa tudi o tem, da ljubimec ali ljubimka pogosto verjame, upa in naivno čaka, da se bo to kljub vsemu morda nekoč vseeno zgodilo ... A se na žalost po navadi ne zgodi.

Razlogov da je temu tako, je sicer lahko več, a ne glede to, kaj vse so vzroki, da se ljudje ne odločijo zamenjati odnosa z možem ali ženo za odnos z ekskluzivni odnos z ljubimcem, gre v ozadju najpogosteje za dejstvo, da se človek preprosto ni pripravljen odpovedati svojemu primarnemu odnosu in tvegati tistega, kar mu ta prinaša, zaradi odnosa, ki mu služi kot "dopolnitev". Ponavadi preprosto zato, ker mu ta "dopolnilni" odnos v resnici ni toliko pomemben, kot pravi, da je.

Zato je morda res, da ste vi našli partnerja, v katerem vidite možnost za odnos, kakršnega si zase želite, ampak očitno vaš "partner" tega ne vidi v vas in vas jemlje bolj za "popestritev" kot priložnost za "pravi" odnos. V nasprotnem primeru bi tudi sam že zapustil svojo ženo in se zavezal za odnos samo z vami.

Glede dane situacije ste zato lahko upravičeno jezna nanj, saj vas je vaš "partner" zavajal. Govoril vam je, da si želi biti z vami in vam obljubljal, da se bo tudi sam odselil od žene. Zdaj, ko je prišla priložnost, da to udejanji pa tega (še) ni naredil. S čimer je morda pokazal tudi, koliko mu v resnici pomenite.

Na tem mestu bi vas zato spodbudila, da se z njim o tem iskreno pogovorite. In seveda, da mu poveste, da ste jezni. Če je odnos tako kakovosten, kot si želite, da bi bil, bo vajin odnos ta pogovor prenesel (in bi se lahko zgodil tudi morebiten premik). Če ni, potem verjetno tudi tak pogovor ne bo imel učinka in ne bo spremenil njegovega stališča. A boste tako vsaj vedeli, pri čem ste in koliko mu v resnici pomenite.

Če se izkaže, da imam prav in da za vašega partnerja odnos z vami ni toliko pomemben, kot bi si vi želeli, se boste morali seveda sami odločiti, ali si želite odnos nadaljevati s partnerjem, za katerega niste na prvem mestu in ki vas ni pripravljen postaviti tja (kar vam je, kot razberem iz vašega vprašanja, dal tudi jasno vedeti s tem, ko pravi, da se ne bo odselil od svoje žene) ali pa si boste (pogumno, kot ste se pogumno razšla s svojim možem) dali priložnost, da si poiščete partnerja, ki vas bo izbral brez pomisleka.

Vsekakor bi vam privoščila slednje! Ker si preprosto zaslužite več od tega, kar vam ponuja trenuten odnos! Vendar pa se vseeno bojim, da tega, zaradi strahu pred tem, da bi ga izgubili (vsaj toliko, kolikor ga imate sedaj), ne boste naredili.

Če slutim pravilno, bi vam želela povedati, da si (tudi če ne verjamete, da je temu tako) zaslužite nekoga, ki vas bo imel toliko rad, da to, ali bo samo z vami ali si ga boste morala delila še z drugo žensko, ne bo nikoli stvar razprave, saj vas bo brez pomisleka dal na prvo mesto! Zato ne pristajajte na manj. A da boste to lahko verjeli tudi sami, boste morali nekaj truda in časa vložiti v odnos s sabo!

Zato bi vam svetovala, da poskusite svojo selitev in nov začetek izkoristiti tako, da si začnete jemati več čas samo zase in raziskovati, kaj je tisto, kar vas v življenju res veseli in osrečuje. Torej, kdo sploh ste, ko niste v partnerskem odnosu. Kaj si takrat želite. V čem uživate, kaj radi počnete? Začnite početi te stvari. Vzemite si čas zase. Preberite knjigo, poiščite si hobije, družite se s prijatelji ... Počnite stvari, ob katerih vam zaigra srce!

Zdaj imate svoje stanovanje, svoja pravila, svoje življenje in si ga lahko naredite takšnega, da boste v njem res uživali!

Na tak način boste namreč hkrati z občutkom splošnega zadovoljstva s sabo in svojim življenjem gradila tudi dobro samopodobo in s tem ljubezen do sebe. Kar bo neizogibno vodilo do tega, da boste vedno lažje prepoznavali, kdo so ljudje, ki vas imajo resnično radi, in kdo so tisti, ki samo pravijo, da je temu tako.

V vsakem primeru pa vam želim veliko poguma in vso srečo pri reševanju vaše situacije!