Ženske, ki že od nekdaj sanjarijo o vlogi princeske in tiste, ki so previdnejše 

Ljudje se v odnosih in življenjskih prioritetah precej razlikujemo. Nekateri želijo v odnosih stopati počasneje in previdno, drugi hrepenijo po skoku v zakon že kmalu po spoznavanju družine partnerja. Čeprav ni enega pravega odgovora na to, s kakšnim tempom bi morali v razmerju napredovati, pa se velja vprašati, koliko imajo naše predstave o zakonu sploh stika z resničnim življenjem. Vsi vemo, da je romantiziranje zakona lahko precej nevarno, saj idealizacija vloge moža in žene lahko kaj hitro pripelje do razočaranja in razblinjenih sanj. Po drugi strani pa je nekaj povsem naravnega, da si sčasoma začnemo v odnosu želeti več zavezanosti, varnosti in predanosti, še zlasti, če to vključuje začetek oblikovanja družine. Preden se odločite za ta korak, naredite samorefleksijo o tem, kaj sploh pričakujete od zakona, nove vloge in seveda bodočega moža. Še bolje je, če vključite tudi njega. Dejstvo je, da je ideja o poroki v današnjem času vse prevečkrat idealizirana, saj se bistvo ne skriva v všečnih fotografijah, kupu daril in medenih tednih. Onkraj tega sledi formalna zavezanost drugemu in običajno tudi več odgovornosti. 

»Odločitev za zavezanost eni osebi za vse življenje nosi s seboj tudi tveganje, da v danem trenutku morda ne boste dobili tistega, kar si želite ali potrebujete.«

Kaj pravzaprav iščete? 

Upate na večjo varnost, razmejitev partnerja od ostalih žensk, priznanje pomembnosti vašega odnosa ali gre preprosto za to, da želite svojega izbranca klicati ’mož’? So posredi pritiski družin ali biološke ure? Ali pač zato, ker so poročene vse prijateljice in vam je ta status všeč? Če ste že v dolgotrajni in predani partnerski zvezi, kjer bi bila poroka zgolj formalnost, bi bil vaš odgovor zelo verjetno povezan z občutkom varnosti in tradicijo, ki jo poroka prinaša. Če pa je vaše razmerje manj stabilno, lahko vaša želja temelji na poskusu okrepiti ali popraviti odnos, kar pa ni najboljša ideja. Če niste prepričani, kaj točno si želite, vzemite dnevnik in začnite zapisovati občutke. Morda boste ob tem spoznali, da v resnici še niste pripravljeni na tako velik korak. 

Uravnotežite svoje potrebe in želje

Če ugotovite, da se s partnerjem v želji za poroko ne ujemata, se iskreno in poglobljeno pogovorita o tem, kaj si vsak želi od razmerja. Jasno bi moralo biti, kako primerna sta drug za drugega in ali so vajine vrednote sploh usklajene. Čeprav v nekaterih primerih odnos deluje navzven dobro, se šele pri vprašanjih o zavezanosti drugemu pokaže, ali gre tudi v resnici za zrel odnos. Če vidita, da se v teh željah in ciljih močno razhajata, je to lahko znak, da poroka ni del vajine skupne zgodbe. Če pa poroka za vašega partnerja ni prioriteta, a vam je ob tem še vedno predan, bosta morda pripravljena skleniti kompromis. Po pogovoru namenite čas razmisleku in predelavi občutkov in ne poskušajte vplivati na partnerja. Morda boste spoznali, da odnos sploh ni tako trden, kot se vam je zdelo, preprosto zato, ker si želita povsem različnih stvari. Čeprav so privlačnost, ujemanje in ljubezen ključne sestavine partnerskega odnosa, je ravno usklajenost in združljivost pri dolgoročnih ciljih tisto, kar omogoča dolgotrajno razmerje.

Je posredi strah? 

Če se partner ne želi poročiti, ni treba takoj zagnati panike in zaključiti odnosa. Tudi čakanje v neskončnost ni priporočljivo, zato je koristno poiskati strokovno pomoč, če sta oba pripravljena delati na odnosu. Pri obotavljanju ali upiranju poroki se zadaj zelo pogosto skrivajo relacijske negativne izkušnje iz najzgodnejših let. Morda je to strah pred intimo in resnično predanostjo, morda izkušnja ločitve pri starših, ki je pustila močan pečat. Seveda pa tudi terapija ne obljublja srečnega konca in vaju morda celo pripelje do spoznanja, da se v željah preveč razhajata, da bi odnos ohranila. Čas za prekinitev razmerja nastopi takrat, ko izčrpata vse možnosti, da bi stvari med vama delovale. V tem primeru se je bolje osredotočiti na lepšo prihodnost, ki je pred vami. 

Vir: VeryWellMind